Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Boj proti aidsu: Štiri desetletja po odkritju hiva izzivi ostajajo

pripravila Sanja Gornjec

Ljubljana, 29. novembra - Prvega decembra obeležujemo mednarodni dan boja proti aidsu, ki ga je leta 1988 razglasila Svetovna zdravstvena organizacija. Čeprav se z leti zmanjšuje število na novo okuženih in je tudi zaradi učinkovitih zdravil vse manj smrti za posledicami aidsa, strokovnjaki opozarjajo, da bi vse težko pridobljene dosežke lahko hitro izgubili.

Ljubljana.
Rdeča pentlja, simbol boja proti aidsu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Po svetu je lani živelo 36,9 milijona ljudi, okuženih z virusom hiv, od teh se jih je 21,7 milijona zdravilo z antiretrovirusno terapijo. Za posledicami aidsa je lani umrlo 940.000 ljudi, leta 2016 pa 50.000 več. Na novo se je s hivom okužilo 1,8 milijona oseb, kažejo zadnji podatkih programa Združenih narodov za boj proti hivu in aidsu (UNAIDS). Tri četrtine okuženih oseb pozna svoj status.

V Evropi je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lani na novo diagnosticiranih okoli 160.000 oseb, skoraj 130.000 v vzhodnem delu Evrope. Janez Tomažič z infekcijske klinike opozarja, da na primer v Rusiji stigma in družbene razmere popolnoma onemogočajo obvladovanje okužb s hivom. Med drugim kaznovalna politika v državi uživalce drog, med katerimi je okužba najbolj razširjena, sili v skrivanje, pri tem pa okužijo partnerje.

V državah članicah EU pa je po drugi strani število novih diagnoz močno upadlo, med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, od leta 2015 kar za petino. Izziv v boju proti aidsu v Evropi še vedno ostaja pozna diagnoza. Vsaka druga oseba je namreč diagnosticirana s hivom, ko je okužba že dosegla napredovano stopnjo.

Učinkovita zdravila niso vsem enako dostopna

Kljub vse večji dostopnosti učinkovitih načinov za preprečevanje novih okužb s hivom in napredka v zdravljenju v zadnjih letih pa se nove okužbe med mlajšimi odraslimi po svetu niso pričakovano zmanjšale. Deklaracija ZN o zavezi k soočanju z epidemijo hiva in aidsa iz leta 2016 namreč predvideva zmanjšanje novih okužb na manj kot pol milijona do leta 2020.

Po svetu namreč še vedno obstajajo velike razlike glede dostopnosti zdravil. V zahodni in osrednji Afriki ima do antiretrovirusne terapije, s katerimi se preprečuje razvoj aidsa, dostop samo 40 odstotkov okuženih s hivom. Pri tem so še posebej zaskrbljujoče razmere v Nigeriji, kjer so po podatkih UNAIDS zabeležili skoraj polovico novih okužb v regiji.

Hiv je ob zgodnjem odkritju okužbe in rednem zdravljenju sicer popolnoma obvladljiva okužba, ki se zdravljena ne more prenašati naprej. Od prvih zdravil, ki so imela precejšnje stranske učinke in je bilo na dan treba jemati več različnih tablet, so najnovejše terapije običajno združene v eni tableti z le malo neželenimi učinki in malo součinkovanji z drugimi zdravili. Kljub zdravljenju pa se po besedah Tomažiča osebe s hivom starajo nekoliko hitreje in se bolezni starejših pri njih pojavijo prej kot pri osebah brez okužbe.

Sodobna zdravila omogočajo zaščito pred hivom že pred samo izpostavitvijo. Priporočajo jih predvsem osebam s tveganim spolnim vedenjem, najpogosteje so to moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in pogosto menjavajo partnerje. Še vedno pa je najbolj poceni, preprost in učinkovit preventivni ukrep uporaba kondoma, ki učinkovito ščiti tudi pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami, kot so gonoreja, sifilis ter hepatitisa B in C.

Od odkritja virusa že skoraj štiri desetletja

Do okužbe z virusom hiv namreč najpogosteje pride pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi, predvsem pri souporabi okuženih igel za injiciranje drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, med porodom ali z dojenjem.

Prvi primeri tedaj še neznane bolezni so zdravniki opazili leta 1981 v Los Angelesu, kmalu pa so o podobnih ugotovitvah poročali še iz drugih delov ZDA in zahodne Evrope. Med obolelimi so izstopali predvsem moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi, in uživalci trdih drog. Bolezen se je pojavila tudi med bolniki s hemofilijo in heteroseksualnimi osebami, pri čemer je postalo jasno, da se neznana bolezen prenaša preko telesnih tekočin. Povzročitelja skrivnostne bolezni, virus hiv, je francoskih znanstvenikom uspelo identificirati leta 1983.

sag/moz
© STA, 2018