Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Lokalne volitve v Kranju: Rakovec in Stevanović z različnimi idejami, a podobnimi cilji

Kranj, 27. novembra - Za kranjsko župansko funkcijo se bosta v drugem krogu lokalnih volitev pomerila kandidat SD Matjaž Rakovec in neodvisni kandidat Zoran Stevanović. Kot je razvidno iz njunih odgovorov za STA, oba podpirata ključne družbene projekte, glede katerih pa imata nekoliko drugačne zamisli. Različne poglede imata tudi na problematiko migrantov.

Kranj, občina.
Lokalne volitve 2018.
Kandidata za župana Kranja Matjaž Rakovec in Zoran Stevanović.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

STA objavlja stališča kandidatov do aktualnih tem. Kandidata sta navedena po abecednem vrstnem redu.

Ali nameravate slediti praksi sedanjega župana in poskušati veliko projektov izvesti z mehanizmom javno-zasebnega partnerstva?

Rakovec: Sistema javno zasebnega partnerstva se bomo posluževali le v primeru, da bo na prvem mestu javni interes in da bo to najugodnejši način financiranja v primerjavi z ostalimi načini.

Stevanovič: Ne gre v tolikšni meri za obliko izvedbe projekta samo po sebi, primernost izbire je namreč odvisna od projekta do projekta. Veliko bolj je pomemben način izvedbe projekta. Če se kot najprimernejše izbere javno-zasebno partnerstvo, mora biti to izvedeno na transparenten in absolutno nekoruptiven način, kar je tudi temeljno načelo in prva programska točka našega programa.

Ali menite, da Kranj potrebuje več parkirišč? Kako bi rešili to problematiko?

Rakovec: Problematiko bomo reševali z vzpodbujanjem uporabe javnega prometa in alternativnih načinov mobilnosti (kolo, električni skiro, itd.) ter z zagotovitvijo novih parkirnih površin, ne samo v bližini starega Kranja, ampak tudi v strnjenih naseljih, kot so Planina I, II in III, Zlato polje in druga.

Stevanović: Definitivno bomo preuredili sistem parkirnih mest in zagotovili dodatna parkirna mesta v spalnih naseljih KS Planina, Vodovodni stolp in Zlato polje. Hkrati pa bomo na teh področjih preuredili sistem dela redarskih komunalnih služb, saj se je v mandatu aktualnega župana ustvaril prevelik prepad med njihovimi birokratskimi pristojnostmi in realnostjo.

Kam bi umestili novi dom starostnikov?

Rakovec: Smiselno bi ga bilo umestiti blizu zdravstvenih storitev, nedaleč od narave, kjer je dovolj prostora za druženje in rekreacijo. Ena od primernih lokacij je na Zlatem polju, nasproti bivših Gorenjskih oblačil. Bomo pa v Mestni občini Kranj spodbujali tudi alternativne možnosti za varstvo starostnikov.

Stevanović: Projekt je potreben poglobljene strateške analize, tako s stališča lokacije, kot tudi potreb in kapacitet. Trenutno pa se nam kot najprimernejša možnost ponuja zapuščeni samski dom na Stražišču. Ta je sicer v zasebni lasti, vendar že potekajo neformalni pogovori z lastniki, saj je v obojestranskem interesu, da se ta lokacija sanira in dobi rentabilen pomen. S tem bi rešili tudi problem zapuščene in opustošene stavbe na eni najboljših lokacij obrobja centra Kranja.

Podpirate ureditev nove industrijske cone Hrastje?

Rakovec: Poslovno-industrijsko cono bi bilo bolj smiselno postaviti na lokacijo, kjer ne bo posegala v kmetijska zemljišča, obenem pa bo v bližini ustrezne infrastrukture. Bistveno je tudi, da se cono, ki jo nujno potrebujemo, vzpostavi v dialogu z vsemi deležniki (združenji podjetnikov, krajanov, posameznikov, idr.).

Stevanović: Da, industrijska cona v Hrastjah ponuja izredne možnosti, saj je blizu avtocestne povezave. Pri tem poudarjamo, da je treba urediti tako cestni dostop iz smeri avtoceste proti industrijski coni, kot tudi iz smeri Hrastja. Industrijska cona bi ob dobri cestni povezavi ponujala izredne možnosti zaradi bližine drugih komunikacijskih kanalov, hkrati pa bi predstavljala suplementaren in komplementaren subjekt industrijski coni v Šenčurju.

Naštejete ukrepe, kako bi rešili problematiko industrijske cone Laze?

Rakovec: Industrijsko cono Laze bi bilo treba dolgoročno postopno zapreti, ekološko sanirati in s parkovno površino vrniti nazaj naravi. Poslovnim subjektom pa bi bilo za izvajanje dejavnosti potrebno ponuditi alternativno lokacijo. V Lazah je treba tudi takoj rešiti problem kanalizacije. Do izgradnje ustrezne kanalizacijske infrastrukture je trenutno najprimernejši ukrep postavitev male čistilne naprave. Pri reševanju je pomembno vključevanje vseh deležnikov.

Stevanović: Industrijsko cono bi preselili na že degradirano območje, konkretno na območje bivše Trenče, okoli katerega bi se postopno pričela razvijati poslovno-industrijska cona. To izredno lokacijo neposredno ob vznožju Jošta pa bi med drugim uporabili za razširitev turistično-rekreativne ponudbe v harmoniji z naravo ter izgradnjo primernega športnega in adrenalinskega parka.

Ali podpirate načrtovani projekt zavetišča za živali?

Rakovec: Obstoječi projekt podpiram, saj Kranj potrebuje zavetišče za živali, vendar ga je treba optimizirati, narediti regijskega, vzpostaviti partnersko sodelovanje z društvi za zaščito živali in urediti brezplačen prenos državnega zemljišča.

Stevanović: Takšen projekt absolutno podpiramo, tako kot tudi vsa ostala vprašanja, vezana na živali, po zgledu najmodernejših svetovnih mest.
Kdaj bi uresničili projekt regijskega športnega centra?

Rakovec: Projekt športnega mesta na stadionu Stanka Mlakarja, ki bo poleg dograditve obstoječih objektov vključeval še novo hokejsko dvorano, atletsko in večnamensko športno dvorano s plezalnim centrom in dvorano za odbojko na mivki, bo mogoče realizirati najkasneje v osmih letih.

Stevanović: O terminu je nehvaležno govoriti, bi pa napeli vse sile, da bi bilo to čim prej. Kranj mora prevzeti regijski primat ne le na področju športa, temveč tudi na vseh ostalih področjih.

Katera ideja, ki ste jo v času volilne kampanje slišali od drugih županskih kandidatov, se vam morda zdi zanimiva in bi jo želeli uresničiti?

Rakovec: Zanimiva se mi zdi uvedba skupne kartice za občane Kranja za cenejše in enostavnejše usluge (javni prevoz, gledališče, parkirnina, knjižnica, itd.).

Stevanović: Zanimive so nam bile tiste ideje drugih županskih kandidatov, ki so kompatibilne z našim programom. V prvi vrsti bi poudarili začetek gradnje industrijske cone v Hrastjah, ki jo je potenciral Ivo Bajec.

Bi podprli namestitve beguncev v občini ali jim nasprotujete? Če da, v kakšnem obsegu?

Rakovec: Migrantska kriza se je končala leta 2015, zato v Kranju ni potrebe za gradnjo kakršnega koli migrantskega centra. Če bi se pokazala potreba, pa bi v omejenem obsegu podprl namestitev beguncev, predvsem otrok.

Stevanović: Naseljevanju beguncev v občini nasprotujemo iz več razlogov. Gre primarno za problem migrantov, znotraj te kategorije pa le minoren delež tvorijo dejanski begunci. Menimo, da se je tega problema potrebno lotiti povsem drugače - na nacionalni ravni. Če bo potrebno, bomo v odnosu do države uporabili svojo politično moč, ki jo kot tretja največja mestna občina v Sloveniji imamo.

Kolikšen delež razpoložljivega dela proračuna (navedite okvirno %) bi namenili za naložbe v komunalno infrastrukturo, naložbe v prometno infrastrukturo, obnove šol in vrtcev, zdravstvo, socialne ukrepe, delo nevladnih organizacij in šport?

Rakovec: Konkretne deleže bi bilo mogoče napovedati le za leto 2019, kjer je proračun že sprejet. Ker se potrebe iz leta v leto spreminjajo, pa v tem trenutku ni mogoče napovedati fiksnih odstotkov za celoten mandat za vsa navedena področja.

Stevanović: Na to vprašanje je izredno težko odgovoriti. Investicije iz proračuna namreč zahtevajo fleksibilnost. V določenem letu, ko bomo začeli graditi npr. regijski športni center, bo športni segment zahteval bistveno večji del kot v drugem letu, ko bo na vrsti npr. širitev cestne infrastrukture. Okvirni deleži pa so: 20% za naložbe v komunalno infrastrukturo, 15% za naložbe v prometno infrastrukturo, 20% za obnove šol in vrtcev, 15% za zdravstvo, 15% za socialne ukrepe, 5% za delo nevladnih organizacij in 10% za šport.

tzu/np
© STA, 2018