Pregled - svet, 14. 5. (sreda)

ISTANBUL/KIJEV/MOSKVA/DOHA - Turčija bo v četrtek predvidoma gostila neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, pri čemer še vedno ni jasno, kdo bo na pogovorih zastopal Rusijo. V Kremlju namreč tudi danes do večera niso sporočili, kdo bo potoval v Istanbul. Kijev zahteva srečanje med voditeljema držav, je pa po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega pripravljen na kakršenkoli format pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem omenil možnost, da bi kljub napornemu urniku turneje po Bližnjem vzhodu morda odpotoval v Turčijo na pogovore, če se jih bo udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. V Turčijo je medtem v skladu z napovedmi že odpotoval državni sekretar ZDA Marco Rubio, ki se bo v četrtek pridružil ministrskemu srečanju zveze Nato, v Istanbul pa naj bi odpotoval v petek.

RIJAD/DOHA - Predsednik ZDA Donald Trump se je sestal z začasnim sirskim predsednikom Ahmedom al Šaro in ga pozval k normalizaciji odnosov z Izraelom ter deportaciji "palestinskih teroristov". Njuno srečanje je potekalo dan po tistem, ko je Trump v torek napovedal odpravo sankcij proti Siriji. Predsednik ZDA je v Rijadu pozval tudi k izvrševanju sankcij proti Iranu in slednjemu sporočil, naj preneha sponzorirati terorizem. Prav tako je izrazil upanje, da bo vendarle sklenjen dogovor o iranskem jedrskem programu. Trump je nato danes obiskal še Katar, kjer sta obe državi napovedali krepitev sodelovanja in naložb - vrednost sklenjenih poslov po navedbah Bele hiše znaša več kot 240 milijard dolarjev.

LUXEMBOURG - V sporu glede izmenjave sporočil med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in direktorjem farmacevtskega giganta Pfizer v času pandemije covida-19 je Evropska komisija doživela poraz. Sklep, s katerim je komisija novinarki ameriškega časnika New York Times zavrnila dostop do sporočil, je sodišče EU razglasilo za ničnega, češ da ni podala prepričljivega pojasnila. Komisija je sporočila, da bo preučila odločitev sodišča in se odločila o nadaljnjih korakih - na sodbo se še lahko pritoži.

BERLIN - Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem nagovoru v nemškem parlamentu po prevzemu položaja zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini, ob tem pa poudaril, da Nemčija ni vpletena v vojno in tudi ne bo. Kljub temu je napovedal občutno krepitev nemških vojaških zmogljivosti. Opozoril je še na razmere v Gazi, kritiziral migracijsko politiko svojih predhodnikov ter se zavzel za reforme in ukrepe za zagon in oživitev nemškega gospodarstva.

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je v luči več kot dvomesečne izraelske blokade dostopa humanitarne pomoči v Gazo vlado premierja Benjamina Netanjahuja v torek obtožil nesprejemljivega in sramotnega ravnanja. Ob tem je izpostavil, da je predsednik ZDA Donald Trump tisti, ki ima vzvode za pritisk na Izrael. Netanjahu je v današnjem odzivu Macrona obtožil, da se je postavil na stran "morilske islamistične teroristične organizacije".

GAZA - V izraelskih napadih na Gazo je bilo danes ubitih najmanj 80 ljudi, večina v napadih na severu enklave, je sporočila lokalna civilna zaščita. Izraelska vojska je nato pred napovedanim obstreljevanjem odredila še evakuacijo dela mesta Gaza, kjer se med drugim nahaja bolnišnica Al Šifa. Zdravniki brez meja (MSF) medtem Izrael obtožujejo, da je z obleganjem in blokado dobav pomoči v Gazi ustvaril pekel na Zemlji.

VATIKAN - Papež Leon XIV. se je ponudil za posrednika med voditelji držav v vojni in dejal, da si bo sam prizadeval, da bi prevladal mir. V govoru članom vzhodnih katoliških cerkva je novi papež tudi pozval kristjane, ki živijo na Bližnjem vzhodu, naj ne zapustijo svojih domov. Sveti sedež je po besedah Leona XIV. vedno pripravljen pomagati pri zbliževanju sovražnikov, da bi se iz oči v oči pogovarjali med seboj, da bi ljudje povsod znova našli upanje.

PARIZ - Francoski premier Francois Bayrou je pred parlamentarno preiskovalno komisijo znova zatrdil, da je kot minister za izobraževanje med letoma 1993 in 1997 informacije o fizičnem nasilju in spolnih zlorabah otrok v katoliški šoli na jugozahodu Francije dobival zgolj iz medijev. V parlamentarni preiskavi želijo ugotoviti, koliko je kot pristojni minister vedel o obsežnih spolnih zlorabah in nasilju nad otroki v šoli Notre-Dame de Betharram in zakaj ni ukrepal.

PODGORICA/PRIŠTINA - Črnogorski predsednik Jakov Milatović je ob obisku predsednika Evropskega sveta Antonia Coste ponovil prepričanje, da bi se Črna gora kot 28. država članica lahko pridružila EU do leta 2028. Costa je dejal, da bi bil še večji dosežek, če bi se to zgodilo že prej. Kasneje je ob obisku Kosova opozoril na pomen dialoga med Beogradom in Prištino ter dodal, da bo zmanjšanje napetosti na severu države, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo, prispevalo k ukinitvi ukrepov Bruslja proti Prištini.

BRUSELJ - Države članice EU so odobrile nov, že 17. sveženj sankcij proti Rusiji, s katerimi unija med drugim omejuje delovanje ruske naftne flote v senci. EU obenem uvaja prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev premoženj v uniji za še deset fizičnih in pravnih oseb iz Rusije. Predvideva tudi sankcije za posameznike zaradi kibernetskih napadov, kršenja človekovih pravic in sabotaž v Evropi.

BRUSELJ/KIJEV - EU ne bo podaljšala sistema brezcarinskega uvoza ukrajinskega kmetijskega blaga, ki je v veljavi od junija 2022. Nadomestiti ga namerava s prehodnimi ukrepi oz. uvedbo višjih carin. Trenutno med Evropsko komisijo in Ukrajino tečejo tudi pogajanja o vsebini novega trgovinskega sporazuma. Odločitev o prekinitvi posebnih trgovinskih režimov naj bi bila rezultat diplomatskih prizadevanj Poljske za zaščito kmetov iz članic EU.

BRUSELJ - Evropska komisija predlaga zvišanje neposredne pomoči malim kmetom v okviru skupne kmetijske politike. Zvišanje neposredne podpore je del obsežnejšega predloga za poenostavitev obstoječe zakonodaje EU na področju kmetijstva, s katerim želi komisija med drugim poenostaviti izvajanje okoljskih pravil. Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je poudaril, da s predlogom ne znižujejo okoljskih standardov.

HAAG - V operaciji Evropskega policijskega urada (Europol) so aretirali 15 domnevnih tihotapcev ljudi. Kriminalna združba naj bi med letoma 2022 in 2024 pomagala 300 posameznikom nezakonito vstopiti v Evropsko unijo, so sporočili iz Europola. V okviru operacije so nedavno aretirali šest ljudi v Belgiji in enega človeka v Nemčiji, že pred tem pa so v zadnjih nekaj mesecih aretirali osem ljudi na Poljskem.

KÖLN - Nemško tožilstvo je sporočilo, da so aretirali tri ukrajinske državljane, ki jim očitajo načrtovanja sabotaže v imenu Rusije. Domnevno naj bi po naročilu Kremlja načrtovali pošiljanje bombnih paketov iz Nemčije v Ukrajino. Ukrajinci, ki so jih aretirali v Kölnu, Konstanzu in v Švici, so se glede na vsebino nalogov za prijetje dogovorili, da bodo izvedli požig in napade z eksplozivom na prevoz blaga.

MOSKVA - Sodišče v Moskvi je obsodilo mednarodno priznanega opazovalca volitev Grigorija Melkonjanca, sopredsednika neodvisnega ruskega gibanja za spremljanje volitev Golos (Glas). Obsodili so ga na pet let v kazenski koloniji zaradi nekdanjega sodelovanja Golosa z mrežo evropskih opazovalcev, ki so jo leta 2021 prepovedali. Borci za človekove pravice tako sodni proces kot druge ukrepe proti Golosu in Melkonjancu kritizirajo kot politično motivirana dejanja.

OTTAWA - V kanadski prestolnici je v torek prisegla nova vlada premierja Marka Carneyja, ki je s svojo liberalno stranko na volitvah pred dvema tednoma osvojil parlamentarno večino. Carney je ob prisegi nove vlade zagotovil, da bo trdo delal, da Kanada ostane suverena država. To je storil zaradi pritiskov predsednika južne sosede Donalda Trumpa, ki vztraja pri svoji zamisli, da bo Kanada postala 51. zvezna država ZDA.

MONTEVIDEO - V starosti 89 let je v torek umrl nekdanji predsednik Urugvaja Jose Mujica, ki je izgubil bitko proti raku na požiralniku. Nekdanji pripadnik gverile je južnoameriško državo vodil med letoma 2010 in 2015, zaradi svojega skromnega življenjskega sloga pa je bil znan tudi kot "najrevnejši predsednik na svetu". Iz Latinske Amerike se vrstijo pokloni preminulemu politiku.

NEW YORK - Na sodnem procesu proti glasbeniku Seanu Diddyju Combsu je v torek pričala njegova nekdanja varovanka Cassandra "Cassie" Ventura, ki je opisala številne spolne in druge zlorabe ter izbruhe nasilja in ponižanja, ki jih je trpela več let. Ventura je glavna priča v procesu, v katerem je tožilstvo 55-letnega Combsa med drugim obtožilo, da je vodil kriminalno združbo za trgovino s spolnimi storitvami.

BASEL - Na torkovem prvem evrovizijskem polfinalnem večeru so si nastop v sobotnem finalu zagotovili predstavniki Albanije, Estonije, Islandije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, San Marina, Švedske in Ukrajine, medtem ko se Sloveniji tja ni uspelo uvrstiti. Drugi polfinalni večer bo na sporedu v četrtek.