Pregled - svet, 6. 5. (torek)

BERLIN - Vodja krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz je postal novi nemški kancler, potem ko so ga poslanci v parlamentu potrdili v drugem poskusu. Za Merza, ki kot prvi kancler v moderni zgodovini Nemčije ni prejel zadostne podpore v prvem krogu, je glasovalo 325 od 630 poslancev. Po izvolitvi v parlamentu je Merza sprejel predsednik države Frank-Walter Steinmeier in ga uradno imenoval za kanclerja, nato je skupaj z ministrsko ekipo zaprisegel v bundestagu. S tem je Nemčija dobila novo vlado, ki jo poleg CDU sestavljajo še Krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD).

BERLIN/BRUSELJ/PARIZ/RIM/KIJEV - Iz Evrope in sveta so se zvrstile čestitke novemu nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu. Voditelji in predstavniki Evropske unije, Nata, Francije, Poljske, Italije in Ukrajine so ob čestitkah izrazili željo po krepitvi sodelovanja z Nemčijo. Vlada pod vodstvom novega kanclerja bo še nocoj imela prvo sejo, Merz pa bo nato v sredo odpotoval na prva obiska v tujino - v Pariz in Varšavo.

VATIKAN - Pred začetkom konklava, na katerem bodo od srede volili naslednika pokojnega papeža Frančiška, so se kardinali v Vatikanu zbrali na zadnji kongregaciji. Vseh 133 kardinalov volivcev je že v Rimu, o 267. papežu pa bodo odločali v Sikstinski kapeli, ki je prav tako že nared. Prvega dima v sredo ne gre pričakovati pred 19. uro. Kardinali bodo nato od četrtka vsak dan glasovali štirikrat, dvakrat pa se bo pokadilo iz dimnika, dokler ne bo izvoljen novi papež.

SANA/WASHINGTON - Izraelska vojska je v Jemnu onesposobila letališče v prestolnici Sana in po lastnih navedbah napadla infrastrukturo uporniških hutijevcev. Napadi so po navedbah hutijevcev terjali tri smrtne žrtve, še 38 ljudi je bilo ranjenih. Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da so jemenski uporniki kapitulirali in se strinjali, da bodo ustavili napade na pomorski promet v Rdečem morju. Hutijevci so sicer pred tem napovedali odziv na izraelske napade.

STRASBOURG - Evropska komisija predlaga, da bi do konca leta 2027 povsem prepovedali uvoz ruskega plina v EU. Že letos namerava prepovedati sklepanje novih pogodb o dobavah ruskega plina, je sporočil pristojni evropski komisar Dan Joergensen. Članice EU bodo morale do konca leta pripraviti nacionalne načrte za postopno odpravo odvisnosti od ruskih energentov.

WASHINGTON - Kanadski premier Mark Carney je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ob obisku v Beli hiši povedal, da Kanada ni naprodaj in nikoli ne bo. Trump medtem ni odstopil od svoje zamisli o prevzemu nadzora nad Kanado, ki bi po njegovem morala postati 51. zvezna država ZDA. Tovrstne Trumpove ideje so ob sočasni uvedbi carin močno poslabšale odnose med ZDA in Kanado ter znatno zmanjšale turistične in druge obiske Kanadčanov v ZDA.

WASHINGTON - Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA je marca dosegel rekordnih 140,5 milijarde dolarjev, kar je 14 odstotkov več kot februarja, so sporočili z ministrstva za trgovino. Od prvega četrtletja lani se je primanjkljaj povečal za 92,6 odstotka, ker so podjetja v pričakovanju carin hitela z uvozom blaga. Cilj carin je po besedah predsednika Donalda Trumpa zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja ZDA s svetom, a ima njegova politika za zdaj nasproten učinek.

LUXEMBOURG/BRUSELJ - Evropsko računsko sodišče je v luči razprav o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU (MFF) izpostavilo številne pomanjkljivosti mehanizma EU za okrevanje po pandemiji covida-19 na področjih smotrnosti, odgovornosti in preglednosti. Na Evropski komisiji pa so izrazili nestrinjanje z določenimi ugotovitvami Evropskega računskega sodišča. Menijo, da je to večinoma posledica različnih razlag pravnih konceptov.

STRASBOURG - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izpostavili prioritete, ki jih želijo vključiti v večletni finančni okvir EU (MFF) 2028-2034, med njimi so izpostavili varnost, konkurenčnost in kohezijo. Pozivali so tudi k povečanju proračuna. Ob tem so odzveli imuniteto poslancu iz vrst nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Petru Bystronu, ki je v Nemčiji osumljen prejemanja podkupnin v zameno za širjenje proruskih stališč.

STRASBOURG - Evropski poslanci so se na razpravi v luči trgovinske vojne predsednika ZDA Donalda Trumpa zavzeli za okrepitev Evropske unije na področju gospodarstva in trgovanja. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je zagotovil, da si EU prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih partnerjev, obenem pa želi najti rešitev z ZDA. Obenem v obdobju 90-dnevne zamrznitve novih ameriških carin v Bruslju preučujejo vse možne odzive.

KIJEV/MOSKVA - Rusija in Ukrajina sta izmenjali po 205 vojnih ujetnikov, sta potrdili obe strani. Pri izmenjavi so znova posredovali Združeni arabski emirati. Medtem se nadaljujejo medsebojni napadi obeh strani - več ukrajinskih mest je bilo ponoči tarča ruskih napadov z droni, prav tako so Ukrajinci z droni že drugo noč zapored napadli Moskvo, zaradi česar so začasno zaprli vsa štiri večja letališča. Ruski zračni napad na mesto Sumi je kasneje terjal tri smrtne žrtve.

KIJEV - Ukrajina je vojske tujih držav posvarila pred morebitnim sodelovanjem na petkovi vojaški paradi v Moskvi, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. V Kijevu menijo, da bi to pomenilo delitev odgovornosti za dejanja Rusije v Ukrajini. Kremelj je medtem sporočil, da na petkovi paradi pričakujejo 29 tujih voditeljev in pripadnike vojsk 13 držav, med njimi Kitajske, Egipta, Vietnama in Mjanmara ter več nekdanjih sovjetskih republik.

VARŠAVA - Poljska vlada je obtožila Rusijo vmešavanja v volilno kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v tej državi potekale 18. maja. Minister za digitalizacijo Krzysztof Gawkowski je Moskvo obtožil širjenja dezinformacij in kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo. Ocenil je, da je Poljska postala najpogostejša tarča ruskih kibernetskih napadov med vsemi članicami Nata in Evropske unije.

BUKAREŠTA - Romunski notranji minister Catalin Predoiu je bil imenovan za začasnega premierja, potem ko je v ponedeljek odstopil dosedanji predsednik vlade, socialdemokrat Marcel Ciolacu. Za odstop se je odločil po zmagi skrajne desnice v nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev. Drugi krog bo potekal 18. maja, favorit pa je skrajno desni kandidat George Simion, ki se bo pomeril proti županu Bukarešte Nicusorju Danu.

DUNAJ - Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) nameravajo pregledati ukrepe in delo vlade v času pandemije covida-19. V ta namen bo stranka vložila 827 poslanskih vprašanj, je napovedal vodja FPÖ Herbert Kickl. Vprašanja je označil za prvi korak preiskave obdobja pandemije, ko so bile v Avstriji po njegovem mnenju pod udarom temeljne pravice in svoboščine. Ministrstva bodo za odgovore na poslanska vprašanja imela na voljo osem tednov.