Pregled - svet, 12. 4. (sobota)

MASKAT - Delegaciji Irana in ZDA, ki sta ju vodila zunanji minister Abas Aragči in posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Steve Witkoff, sta v Omanu zaključili pogovore o iranskem jedrskem programu. Aragči je napovedal, da bodo s pogajanji nadaljevali prihodnjo soboto. Po navedbah posrednikov iz Omana so pogovori potekali v "prijateljskem vzdušju". Aragči je po zaključku sporočil še, da si nobena od strani ne želi neskončnih in brezplodnih pogajanj, in da si zlasti ZDA želijo čim prej skleniti dogovor. Po njegovih besedah ne bo enostavno doseči pozitivnega sporazuma, kar bo zahtevalo pripravljenost na obeh straneh.

WASHINGTON - Ameriška vlada je iz 10-odstotnih vzajemnih carin, ki veljajo skoraj za ves svet, izvzela pametne telefone, računalnike in številne druge tehnološke izdelke, kot so polprevodniki, trdi diski, LCD zasloni in sončne celice. Izjema vključuje tudi precej obsežnejše carine na uvoz s Kitajske. Bela hiša je spremembo objavila potihem, zgolj v obvestilu o posodobitvah trgovinske politike, ki je bilo v petek zvečer objavljeno na spletni strani carinske službe ZDA.

BEOGRAD - V Beogradu je potekal drugi dan tridnevnega shoda Ne damo Srbije, h kateremu so v začetku tedna pozvale oblasti na čelu s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Ta bo drevi nagovoril udeležence shoda pred poslopjem srbskega parlamenta, pred tem pa je sporočil, da bodo zaključki današnjega shoda določili življenje državljanov Srbije do leta 2035 in zagotavljali razvoj. V Novem Pazarju so se medtem znova zbrali tudi študentski protestniki.

GAZA/TEL AVIV - Izraelske sile nadaljujejo napade na Gazo, pri čemer je izraelska vojska sporočila, da je prevzela nadzor nad t. i. koridorjem Morag med mestoma Rafa in Han Junis na jugu. S tem je obkolila mesto Rafa in ga odrezala od Han Junisa, ki leži nekoliko severneje. Izrael je napovedal tudi dodatno širitev operacij v Gazi in nove evakuacije prebivalcev. Predstavniki gibanja Hamas pa so prispeli na nov krog pogajanj v Kairu, več o njihovi vsebini ni znano.

KIJEV - Rusija je ponoči in zgodaj zjutraj z 88 brezpilotnimi letalniki napadla več regij v Ukrajini - prestolnico Kijev in drugo največje mesto Harkov, pa tudi regije Odesa, Dnipropetrovsk in Doneck. Po podatkih regionalnih in lokalnih oblasti so bili v Kijevu in Harkovu ranjeni najmanj štirje ljudje. Ukrajinska vojska je kasneje sporočila še, da je bil danes v spopadih ubit ukrajinski pilot ameriškega lovca F-16.

WASHINGTON - Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino Keith Kellogg je v danes objavljenem pogovoru za britanski časnik Times predlagal vzpostavitev območij nadzora v Ukrajini po vzoru povojnega Berlina, ki je bil razdeljen na rusko, francosko, britansko in ameriško območje. Predlagal je tudi vzpostavitev demilitariziranega pasu med ruskimi in zavezniškimi silami. Kasneje je sporočil, da je britanski časnik napačno predstavil njegovo idejo.

ŽENEVA - Članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so po maratonskih pogajanjih vse bližje sporazumu o obvladovanju prihodnjih pandemij, vendar morajo uskladiti še nekatera stališča, med drugim glede izmenjave tehnologij z državami v razvoju. Predstavniki članic WHO se bodo znova sestali v torek v Ženevi in naj bi do konca oblikovali besedilo sporazuma, ki naj bi ga nato dokončno sprejeli maja na Svetovni zdravstveni skupščini.

LONDON - Vlada Združenega kraljestva je v petek zaradi preprečevanja širjenja slinavke in parkljevke prepovedala vnos govejega, ovčjega, kozjega in prašičjega mesa ter mlečnih izdelkov za osebno uporabo za vse potnike iz držav EU. Prepoved je začela veljati danes. Združeno kraljestvo je letos že prepovedalo uvoz živine in mesnih izdelkov iz Nemčije, Madžarske, Slovaške in Avstrije, kot odziv na potrjene izbruhe slinavke in parkljevke v teh državah.

NEW ORLEANS - Ameriški imigracijski sodnik Jamee Comans je v petek sklenil, da lahko vlada ZDA izžene študenta Mahmuda Halila, ki so ga aretirali zaradi vodenja propalestinskih protestov na newyorški univerzi Columbia. Vlada trdi, da je Halil deloval v korist teroristične organizacije Hamas. Halil ima dovoljenje za delo in bivanje v ZDA ter je poročen z ameriško državljanko, vlada pa mu ne očita kršenja nobenih zakonov, temveč zgolj vodenje protestov.

BUENOS AIRES - Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Medameriška razvojna banka (IDB) so v petek napovedali skupno 42 milijard dolarjev pomoči za Argentino, ki sooča s hudimi finančnimi težavami. Pomoč predstavlja politično spodbudo za libertarnega predsednika Javierja Mileija in njegova agresivna prizadevanja, da bi oživil argentinsko gospodarstvo, ki bo po njegovih besedah s to finančno pomočjo zraslo kot še nikoli prej.

LIBREVILLE - V Gabonu so potekale prve predsedniške volitve, odkar je avgusta 2023 oblast v državi prevzela hunta pod vodstvom generala Bricea Oliguija Ngueme, ki je po državnem udaru prevzel vlogo začasnega predsednika. Nguema je sicer pred volitvami veljal za favorita, njegov glavni izzivalec pa je bil nekdanji premier Alain Claude Bilie By Nze. Z volitvami naj bi se z naravnimi viri bogata afriška država vrnila k civilni oblasti.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v petek opravil svoj redni zdravniški pregled v vojaški bolnišnici Walter Reed pri Washingtonu, po pregledu pa je odletel naravnost na Florido. Na letalu je dopisnikom Bele hiše dejal, da se počuti zelo dobro. Trump je januarja letos pri 78 letih prisegel za drugi mandat kot najstarejši predsednik v zgodovini ZDA. To je bil njegov prvi zdravniški pregled v drugem mandatu.

RIM - Italija namerava prvič obdavčiti prostitutke. Italijanski statistični urad je namreč uvedel lastno ATECO poslovno kodo za dejavnosti, povezane s spolnimi storitvami. Koda ATECO je klasifikacijski sistem, ki se uporablja za jasno opredelitev in obdavčitev gospodarskih dejavnosti podjetij in honorarnih delavcev. V Italiji je prostitucija legalna, a ni regulirana, bordeli in zvodništvo pa so prepovedani.