Pregled - svet, 4. 3. (torek)

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil vojaško pomoč Ukrajini, so sporočili uradniki Bele hiše. Pred tem je Trump v ponedeljek povedal, da bi moral biti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bolj hvaležen za ameriško pomoč. Zelenski bo na koncu pristal na pogovore o miru z Rusijo, pa je v ponedeljek dejal podpredsednik ZDA JD Vance. Ponovil je, da Zelenski na nedavnem srečanju s Trumpom, ki se je sprevrglo v prepir, ni bil spoštljiv in da je pokazal nepripravljenost sodelovati v mirovnem procesu.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil obžalovanje glede spora z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Kot je dejal, želi "popraviti stvari" in delati pod "močnim vodstvom" predsednika ZDA, da bi zagotovili trajen mir v Ukrajini. Ob tem želi od ZDA pridobiti uradne informacije o zamrznitvi pomoči Ukrajini. Ukrajinski premier Denis Šmihal pa je dejal, da bo Ukrajina naredila vse, kar je potrebno, da se zoperstavi ruski invaziji. Ukrajinski parlament pa je v ponedeljek prizadevanja Trumpa za mir opisal kot odločilna za končanje tri leta trajajoče vojne v Ukrajini.

MOSKVA - Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je prekinitev ameriške pomoči Ukrajini označil za najboljši možen prispevek h končanju vojne. Glede pogovorov o normalizaciji odnosov med ZDA in Rusijo pa je dejal, da je nujni predpogoj za to odprava ameriških gospodarskih sankcij.

VARŠAVA/PRAGA/TALLINN/LONDON/BRUSELJ - V Evropi se vrstijo zaskrbljeni odzivi na ameriško prekinitev pomoči Ukrajini, ki jih spremljajo pozivi k ukrepanju. Po mnenju češkega premierja Petra Fiale odločitev ZDA kaže na nujen premik v evropski politiki, Estonija pa poziva k okrepitvi pomoči za Kijev. V Bruslju medtem odločitve ZDA niso želeli komentirati. So pa poudarili, da bo EU še naprej neomajno podpirala Ukrajino v njenem boju z rusko agresijo. Na vprašanje, ali je unija pripravljena nadomestiti ameriško pomoč, niso odgovorili.

VARŠAVA - Poljski premier Donald Tusk je dejal, da je ameriška zamrznitev vojaške pomoči Kijevu že vidna v logističnem vozlišču na vzhodu Poljske, od koder se orožje in humanitarna pomoč zahodnih zaveznic steka čez mejo v Ukrajino. Zunanje ministrstvo v Varšavi je ob tem sporočilo, da je Washington svojo odločitev sprejel, ne da bi o tem obvestil svoje zaveznike ali se posvetoval z njimi.

BRUSELJ - Evropska komisija bo v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen, vzpostavila nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. Von der Leyen je ob tem napovedala, da bodo članicam omogočili odstopanje od fiskalnih pravil. Načrt vključuje še ukrepe za mobilizacijo zasebnega kapitala. Skupno bi lahko po navedbah von der Leyen z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za "varno in odporno Evropo".

BEOGRAD - V srbski narodni skupščini se je na rednem spomladanskem zasedanju zgodilo več incidentov. Opozicijski poslanci so po petju himne razgrnili transparente z rdečimi rokami v podporo študentskim protestom. Nato so sprožili dimne bombe in prižgali bakle ter razobesili transparent Srbija vstaja za padec režima. Dejanje so po nekaj urah ponovili, zaradi dima pa se je aktiviral protipožarni alarm.

WASHINGTON/OTTAWA/PEKING - Začele so veljati 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump naznanil v začetku mandata. Vmes je v ponedeljek uvedel še dodatne 10-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. Kitajska je v odzivu napovedala 10 in 15-odstotne carine na uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov iz ZDA. Kanadski premier Justin Trudeau pa je napovedal 25-odstotne carine na 155 milijard dolarjev ameriškega blaga. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum pa grozi s povračilnimi carinami in necarinskimi ukrepi.

BRUSELJ - Ameriške 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade ogrožajo transatlantsko gospodarsko stabilnost in globalno trgovino, je v izjavi za javnost izpostavil tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill. EU zato ZDA poziva k spremembi zastavljene politike.

BEOGRAD - Višje državno tožilstvo je zaradi novembrskega zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji vložilo obtožnico proti trem osumljencem. Očitajo jim napake, ki so povzročile zrušenje nadstreška, zaradi katerega je umrlo 15 ljudi, še dva človeka pa sta bila huje ranjena. Obtožnico mora potrditi še višje sodišče. Celotno Srbijo so po nesreči na železniški postaji zajeli množični študentski protesti, na katerih zahtevajo odgovornost in pravico za žrtve padca nadstreška ter objavo vseh dokumentov o prenovi in kaznovanje odgovornih. Srbski predsednik Aleksandar Vučić medtem trdi, da so izpolnili vse zahteve študentov, in jih neuspešno poziva k dialogu.

RIM/VATIKAN - Klinično stanje svetega očeta je ostalo stabilno, so sporočili iz Vatikana. Ob tem 88-letni papež Frančišek ni imel novih dihalnih stisk, s katerimi se je soočil v preteklih dneh. Zdravniki v prognozi glede njegovega zdravstvenega stanja ostajajo zadržani.

KAIRO - Na vrhu članic Arabske lige je bilo slišati, da morajo Palestinci ostati na svoji zemlji, edina pot do miru na Bližnjem vzhodu pa je vzpostavitev palestinske države. Gostitelj, egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je pozval mednarodno skupnost, naj podpre egiptovski načrt za obnovo Gaze brez razseljevanja njenih prebivalcev. Prizadevanja arabskih držav za mir in povojno obnovo Gaze sta v Kairu podprla tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Palestinsko gibanje Hamas je sicer pozvalo Arabsko ligo k preprečitvi prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze.

KAIRO - Palestinski predsednik Mahmud Abas je na vrhu Arabske lige podprl načrt Egipta za povojno obnovo Gaze pod vodstvom arabskih držav. Ob tem je omenil možnost, da bi Palestinska uprava prevzela upravljanje Gaze in naslednje leto na vseh palestinskih ozemljih izvedla volitve, če bodo razmere to dopuščale.

TEL AVIV - Izrael pred drugo fazo premirja s Hamasom zahteva popolno demilitarizacijo Gaze in izpustitev preostalih talcev, je sporočil izraelski zunanji minister Gideon Sar. Ob tem je stopil v bran ustavitvi dotoka humanitarne pomoči v enklavo, rekoč da je ta postala "glavni vir prihodkov" palestinskega gibanja. Ta je v odzivu razorožitev zavrnil.

BERLIN - Vodja krščanskih demokratov (CDU) in kanclerski kandidat Friedrich Merz je napovedal, da bo v parlamentu predlagal ustanovitev posebnega sklada v vrednosti približno 500 milijard evrov, s katerimi bi v naslednjih 10 letih financirali krepitev nemškega gospodarstva, več sredstev pa bi namenili tudi za obrambo in za pomoč Ukrajini. Ob tem je dejal tudi, da se bosta z odhajajočim kanclerjem Olafom Scholzem iz vrst SPD v sredo sestala in pogovarjala o takojšnji nujni pomoči za Ukrajino. V nemškem parlamentu je namreč že pred več tedni obtičal predlog o približno treh milijardah evrov dodatne vojaške pomoči, Merz pa želi, da bi ga čim prej odobrili.

PARIZ - Francija nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje evropske vojaške porabe v podporo Ukrajini. Zaseg ruskih sredstev in njihova uporaba bi bila v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, je dejal minister za gospodarstvo Eric Lombard. Da bi to pomenilo veliko tveganje, opozarjajo tudi drugi člani francoske vlade.