Pregled - svet, 17. 2. (ponedeljek)

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je voditelje več evropskih držav, EU in Nata gostil na pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini. Potekali so v senci dogovora ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, da njuni državi začneta pogajanja o končanju vojne v Ukrajini. Macron je pred srečanjem po telefonu govoril s Trumpom, vsebine pogovora v Elizejski palači niso razkrili. Nemški kancler Olaf Scholz je po koncu srečanja dejal, da morata Evropa in ZDA sodelovati na področju varnosti in da se tega ne sme nikoli postaviti pod vprašaj.

MOSKVA/BUDIMPEŠTA - Rusija pozdravlja srečanje evropskih voditeljev v Parizu o vojni v Ukrajini, so sporočili v Kremlju. Dobro pa bi bilo, če bi evropski voditelji govorili o koncu vojne namesto o njenem nadaljevanju, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov. Pred tem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da Evropa nima mesta v prihodnjih pogajanjih Rusije in ZDA za končanje konflikta v Ukrajini, ker želi nadaljevati vojno. Tudi Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je menil, da je namen srečanja evropskih voditeljev v Parizu preprečiti mirovni dogovor za Ukrajino.

WASHINGTON/BRUSELJ/LONDON - Oblasti v ZDA so v luči prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini prejšnji teden evropskim zaveznicam poslale vprašalnik v šestih točkah. Sprašujejo, katere države so pripravljene prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino ter ali so pripravljene v Ukrajino poslati vojake za vzdrževanje miru. Britanski premier Keir Starmer je v minulih dneh izrazil pripravljenost, da v Ukrajino v primeru konca vojne kot mirovne sile pošlje tudi britanske vojake. Poljska vojakov ne namerava poslati, Švedska tega ne izključuje, Nemčija in Norveška pa menita, da je o tem še prezgodaj govoriti.

BRUSELJ - Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg je na sedežu Nata s stalnimi predstavniki držav članic razpravljal o končanju vojne v Ukrajini. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob tem poudaril pomen pravične in trajne rešitve vojne v Ukrajini za stabilno prihodnost te države. Po navedbah diplomatskih virov je Kellogg dejal, da ZDA Kijevu ne bodo vsiljevale sporazuma o koncu vojne.

BEJRUT - Izraelska vojska je sporočila, da bo ostala na petih strateških položajih v južnem Libanonu tudi po torku, ko se v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja izteče rok za umik izraelskih sil. Kot je pojasnila, gre za začasni ukrep. Libanon je medtem izrazil bojazen, da do dogovorjenega umika izraelskih sil ne bo prišlo. Izraelska vojska je tudi sporočila, da je v zračnem napadu na jugu Libanona ubile visokega poveljnika Hamasa Mohameda Šahina, ki so ga obtožili načrtovanja napadov na Izrael z libanonskega ozemlja.

MÜNCHEN - Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je v nedeljo ob zaključku tega mednarodnega dogodka povedal predsednik konference Christoph Heusgen. Dodal je, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Zavzel se je tudi za enotnost v Evropi glede mirovnih pogovorov o vojni v Ukrajini. Med Evropejci je sicer močno odmeval govor ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je podvomil v demokracijo in svobodo izražanja v Evropi.

DUNAJ - Avstrijska ljudska stranka in socialdemokrati so ponovno začeli pogovore o morebitnem oblikovanju vlade, potem ko je po septembrskih volitvah propadlo več poskusov, med drugim nazadnje z desničarskimi svobodnjaki. Da potekajo pogovori, so potrdili v obeh taborih, pri čemer o podrobnostih niso želeli govoriti.

BERLIN - Televizijsko soočenje štirih kanclerskih kandidatov na parlamentarnih volitvah v Nemčiji so v nedeljo zaznamovale predvsem migracije in gospodarstvo. Kandidati socialdemokratov (SPD), Zelenih, konservativne unije CDU/CSU in skrajno desne AfD so na televiziji RTL predvsem predstavljali svoje volilne programe, občasno pa so se tudi glasno sporekli. Kandidat CDU/CSU Friedrich Merz se je zavzel za koalicijo s SPD ali Zelenimi ter zavrnil sodelovanje s skrajno desnico.

BELJAK - Napadalec iz Beljaka, ki je v soboto v napadu z nožem ubil 14-letnika, pet ljudi pa ranil, je glede na ugotovitve preiskovalcev deloval sam. Njegov namen naj bi bil ubiti moške, primerne starosti za služenje v vojski. Nič ne kaže na to, da bi trpel za težavami v duševnem zdravju. Tožilstvo je zaprosilo za odreditev pripora za 23-letnega Sirca, ki se je po dosedanjih ugotovitvah radikaliziral v nekaj tednih prek omrežja TikTok.

VATIKAN - Potem ko so papeža Frančiška v petek sprejeli v rimsko bolnišnico Gemelli zaradi bronhitisa, so iz Vatikana sporočili, da so mu zaradi kompleksne klinične slike dodatno spremenili terapijo in podaljšali hospitalizacijo. Preiskave v zadnjih dneh so namreč pokazale, da ima 88-letni papež polimikrobno okužbo dihalnih poti.

WASHINGTON - Urad za vladno učinkovitost (Doge), ki ga vodi milijarder Elon Musk, želi pridobiti dostop do sistemov ameriške zvezne davčne uprave IRS, ki vsebujejo podrobne podatke o financah in premoženju milijonov prebivalcev ZDA. Zahteva urada je sprožila skrb tako med nekaterimi člani vlade ZDA kot tudi med strokovnjaki za zasebnost. Slednji opozarjajo, da bi bil dostop urada do zasebnih podatkov davkoplačevalcev lahko izredno nevaren.

MOSKVA - Rusija in Srbija sta se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, da preprečita škodo njunim skupnim interesom zaradi sankcij ZDA proti srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti Rusije, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov po pogovoru s srbskim kolegom Markom Đurićem. V okviru prizadevanj, da bi Rusiji preprečile, da prihodke iz energetike porabi za vojno v Ukrajini, so ZDA januarja NIS uvrstile na seznam sankcij zaradi deleža ruskega podjetja Gazprom. Lavrov je v luči protestov v Srbiji še izrazil podporo Rusije srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću.

BRUSELJ - V streljanju na postaji podzemne železnice Clemenceau v bruseljskem okrožju Anderlecht se je v soboto zgodil strelski napad, v katerem je bil ubit 19-letnik, je v nedeljo potrdilo bruseljsko tožilstvo. Gre za zadnjega v nizu nasilnih incidentov, ki jih lokalne oblasti pripisujejo spopadom med kriminalnimi tolpami. Bruseljsko tožilstvo je že odprlo preiskavo, sobotni umor pa povezalo s trgovino s prepovedanimi drogami.