Pregled - svet, 13. 2. (četrtek)

WASHINGTON/BRUSELJ/PEKING - Potem ko sta se ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin v sredo dogovorila za začetek pogajanj o miru v Ukrajini, je Trump napovedal, da se bosta sešla v Savdski Arabiji. Datum sicer še ni znan. Kijev, njegove evropske zaveznice in zveza Nato vztrajajo, da mora biti Ukrajina del pogajanj. Do članstva Ukrajine v Natu je bil Trump skeptičen, češ da to ne bi bilo praktično. Menil je še, da bo Ukrajina verjetno nekaj ozemlja, ki ga je izgubila v vojni z Rusijo, dobila nazaj. Kitajska je izrazila zadovoljstvo, da ZDA in Rusija krepita komunikacijo.

KIJEV/MOSKVA - Ruske sile so ponoči nad Ukrajino po navedbah Kijeva poslale 140 brezpilotnih letal, 85 so jih sestrelili, 52 jih je izginilo z radarjev, je sporočila ukrajinska vojska. O gmotni škodi in ranjeni osebi so poročali iz regij Harkov in Odesa. O gmotni škodi in ranjeni osebi poročajo tudi iz Rusije. Ukrajinska vojska pa je priznala, da ima trenutno v rokah le še okoli tretjino ozemlja v ruski regiji Kursk, ki ga je zasedla lani kmalu po nepričakovani čezmejni ofenzivi.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin. To pomeni, da bodo ZDA na uvoz blaga iz tujine uvedle enake carine in druge dajatve, kot jih trgovinske partnerice zaračunavajo pri uvozu ameriškega blaga. Trump je to napovedoval že nekaj dni, do dejanske uvedbe ukrepa pa naj bi trajalo še nekaj časa. Trump je doslej že uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske v višini 10 odstotnih točk ter 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija. Uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz blaga iz Mehike in Kanade, dveh najbližjih trgovinskih partneric, pa je za zdaj odložil.

BRUSELJ - Da bi bil Nato pripravljen na prihodnost, morajo ameriške zaveznice narediti veliko več za obrambo Evrope, je po svojem prvem ministrskem zasedanju članic Nata povedal novi obrambni minister ZDA Pete Hegseth. Zvezo Nato moramo znova narediti veliko, je dejal v navezavi na slogan predsednika Donalda Trumpa. Na nujnost zvišanja obrambnih izdatkov je opozoril tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte.

GAZA/KAIRO/JERUZALEM - Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da bo v soboto v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Gazi izpustilo tri izraelske talce. Hamas je po posredniških pogovorih v Kairu poudaril, da je zavezan izvajanju dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom. Izrael pričakuje, da bo Hamas v soboto izpustil tri žive talce, v nasprotnem primeru je zagrozil z nadaljevanjem vojne v Gazi.

GAZA/BRUSELJ - Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je kot prva voditeljica evropskih institucij po več kot desetletju obiskala Gazo, so sporočili iz parlamenta. Na mejnem prehodu Rafa je bila navzoča ob prihodu humanitarne pomoči v uničeno palestinsko enklavo. Nato je obiskala tamkajšnjo misijo Evropske unije za pomoč na mejah. Pred obiskom v Gazi se je Metsola v Jeruzalemu sestala z visokimi predstavniki Izraela.

BEJRUT - Libanon je zavrnil zahtevo Izraela, da po 18. februarju, ko se bo iztekel rok za polno uresničitev sporazuma o prekinitvi ognja med šiitskim gibanjem Hezbolah in Izraelom, ostane na petih položajih na jugu Libanona, je sporočil predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri. Dejal je še, da so ZDA odgovorne za uresničitev tega umika.

MÜNCHEN - Prosilec za azil iz Afganistana je z avtomobilom zapeljal v množico ljudi. Policija ga je kasneje aretirala. Ranjenih je najmanj 28 ljudi. Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je sporočil, da gre za domnevni napad. Kancler Olaf Scholz je pozval h kaznovanju in izgonu domnevnega storilca, notranja ministrica Nancy Faeser pa je danes obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo Nemčija izvedla še več deportacij v Afganistan.

DUNAJ - Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je po propadu koalicijskih pogajanj med skrajno desnimi svobodnjaki (FPÖ) in Ljudsko stranko (ÖVP) s predsedniki socialdemokratov (SPÖ), liberalnega Neosa, Zelenih in ÖVP ločeno pogovarjal o možnostih oblikovanja vlade. Vodja svobodnjakov Herbert Kickl, ki je po propadu koalicijskih pogajanj v sredo vrnil mandat za sestavo vlade, na današnje pogovore ni bil povabljen.

WASHINGTON - Ameriški senat je z 52 glasovi proti 48 potrdil 71-letnega Roberta Kennedyja mlajšega za ministra za zdravstvo in socialo. Za enega najbolj spornih kandidatov zaradi nasprotovanja cepljenju in širjenja teorij zarot so glasovali vsi republikanci, razen njihovega nekdanjega vodje Mitcha McConnella. Ta je tako kot vsi demokrati glasoval proti.

WASHINGTON - Ameriški zvezni sodnik je v sredo umaknil svoj ukaz o zamrznitvi sklepa vlade, da se vsem zaposlenim v zvezni javni upravi ponudijo odpravnine v zameno za prekinitev delovnega razmerja. Sodnik je sklenil, da ni pristojen za odločanje o tem. Za zaposlovanje uslužbencev pristojen urad je zatem že poslal okrožnico z obvestilom, da ponudba za odpravnine ne velja več. Sprejelo naj bi jo okrog 73.000 uslužbencev.

WASHINGTON - Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je v sredo sporočila, da so vložili tožbo proti zvezni državi New York zaradi oviranja politike vlade Donalda Trumpa o izgonu priseljencev, ki v ZDA bivajo nezakonito. Kot primer je navedla, da New York policistom ne dovoli preverjanja priseljenskega statusa voznikov avtomobilov. Pravosodno ministrstvo je prejšnji teden vložilo podobno tožbo proti državi Illinois.

ZAGREB - Preiskovalni sodnik je zaradi nevarnosti vpliva na priče odredil enomesečni pripor za poslanko opozicijskih socialdemokratov, ki je tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Barbaro Antolić Vupora. Osumljena je, da je v sodelovanju z drugimi nezakonito pridobila gradbena in druga dovoljenja za obnovo hiše. Preiskovalni sodnik je v istem primeru zaradi nevarnosti vpliva na priče danes med osmimi osumljenci odredil pripor tudi za visokega uslužbenca v mestni upravi in za sodno izvedenko.

WASHINGTON - Belorusija je izpustila tri zapornike, med katerimi je tudi ameriški državljan, je v sredo sporočil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Ob tem je izpostavil močno vodstvo predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki da je vodilo v osvoboditev trojice. Med izpuščenimi sta tudi novinar Radia Svobodna Evropa in beloruska aktivistka.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer podpisal izvršni ukaz, ki ga je poimenoval En glas za ameriške zunanje odnose. Z njim je odredil, da mora vse osebje, zaposleno na State Departmentu, zagotoviti zvesto in učinkovito izvajanje njegove zunanjepolitične agende, medtem ko nadaljuje obsežno prenovo zvezne vlade.

BUKAREŠTA/KIŠINJOV - Moldavija je sporočila, da je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika, potem ko so ruski droni, ki so ciljali na infrastrukturo v sosednji Ukrajini, kršili moldavski zračni prostor. O ruskih kršitvah zračnega prostora je danes poročala tudi članica zveze Nato Romunija.

FIRENCE - Zaradi zastrupitve s hrano v domu za starejše v Firencah so umrli trije ljudje, še eden je v kritičnem stanju. Po poročanju medijev so vsi štirje starostniki zboleli po zaužitju obroka v domu v ponedeljek. Še isti dan sta umrla dva starostnika, danes pa je v bolnišnici umrl še tretji.

GRENOBLE - Moški je v sredo zvečer vrgel granato v gostinski lokal in pri tem ranil najmanj 12 ljudi, dva sta v kritičnem stanju. Napadalec je pobegnil in policija ga še vedno išče. Motiv je po navedbah preiskovalcev nejasen, vendar ocenjujejo, da ni povezan s terorizmom. Tarča napada naj bi bil lastnik lokala.