Pregled - svet, 14. 1. (torek)
Ljubljana, 14. januarja - Pregled dogodkov v svetu v torek, 14. januarja.
DOHA/WASHINGTON - Tako izraelski kot palestinski viri blizu pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi poročajo, da je usklajevanje dogovora v zaključni fazi. V Dohi potekajo zaključni pogovori o besedilu, o katerem je znanih vse več podrobnosti. Dogovor bi v prvi fazi 42 dni med drugim prinesel izpustitev nekaj več kot 30 izraelskih talcev. Izrael naj bi medtem pristal na izpustitev tisoč Palestincev, ki jih zadržuje v zaporih. Izpustitev preostalih izraelskih talcev naj bi prinesla druga faza. V tretji fazi naj bi potekala obnova Gaze in vzpostavitev alternativne vlade v enklavi. Dogovor o prekinitvi ognja v Gazi je pripravljen na sklenitev in izvajanje, žogica pa je sedaj na strani Hamasa, je v zadnjem govoru na položaju državnega sekretarja ZDA dejal Antony Blinken.
MOSKVA - Ukrajina je po lastnih navedbah izvedla najobsežnejši val napadov na Rusijo doslej. Tarča je bila infrastruktura v več regijah. Med drugim je v avtonomni republiki Tatarstan dron zadel objekt za skladiščenje utekočinjenega plina. Dva industrijska objekta pa sta bila poškodovana v mestih Engels in Saratov. Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da ukrajinski napadi z ameriškimi in britanskimi raketami dolgega dosega ne bodo ostali brez odgovora.
MOSKVA - Rusija je pripravljena preučiti ideje novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, je izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je, da je Moskva prav tako pripravljena razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, a bo tudi sama potrebovala zagotovila, zlasti glede varnosti njenih zahodnih meja.
HELSINKI - Zveza Nato bo sprožila misijo v Baltskem morju z namenom poostritve nadzora in varnosti na tem območju, potem ko je v zadnjih mesecih prišlo do več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih, je na srečanju voditeljev zaveznic ob Baltskem morju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu.
VARŠAVA - Število neregularnih prehodov meje EU je lani padlo na najnižjo raven po letu 2021, kažejo podatki Evropske agencije za varovanje meja Frontex. K temu sta najbolj doprinesla 78-odstotni upad števila neregularnih prehodov na zahodnobalkanski migrantski poti in 59-odstotni upad na poti prek osrednjega Sredozemlja. Med prebežniki so lani prevladovali državljani Sirije in Afganistana.
PARIZ - Francoski premier Francois Bayrou je ob predstavitvi prioritet svoje nove vlade v parlamentu izpostavil zlasti zmanjšanje obsežnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja ter nujnost dogovora o proračunu za letošnje leto. Dejal je tudi, da je pripravljen obnoviti pogovore o sporni pokojninski reformi iz leta 2023.
BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in kitajski predsednik Xi Jinping sta potrdila pomen dobrih odnosov med EU in Kitajsko ter se strinjala, da je 50. obletnica diplomatskih odnosov dobra priložnost za izvedbo vrha EU-Kitajska. Ta bo potekal letos v Bruslju. Strinjala sta se tudi glede potrebe po pravičnem miru v Ukrajini.
SEUL - Na južnokorejskem ustavnem sodišču se je začel postopek o odstavitvi južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola. Prva obravnava je trajala le nekaj minut, suspendirani predsednik pa se ga ni udeležil. Nadaljevanje procesa, vezanega na njegovo razglasitev vojnega stanja, je predvideno za četrtek. Sodišče bo v prvi vrsti odločalo, ali je bila Yoonova razglasitev vojnega stanja protiustavna in ali je bila nezakonita. Lahko bodisi potrdi njegovo odstavitev ali ga vrne na položaj.
WASHINGTON - V ameriškem senatu so se z zaslišanjem kandidata za obrambnega ministra Peta Hegsetha začela zaslišanja ministrskih kandidatov novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. Nekdanji voditelj Fox News in vojni veteran je med drugim odgovarjal na vprašanja o pripombah o ženskah v vojski in obljubil, da bo v Pentagon vrnil bojevniško kulturo. Več uglednih republikanskih senatorjev je pred zaslišanjem izrazilo nasprotovanje njegovi potrditvi, ker se sooča z obtožbami o spolnih zlorabah, prekomernem pitju alkohola in finančnih zlorabah.
WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump bi bil obsojen v zvezi s spodkopavanjem izida predsedniških volitev 2020, če ne bi bil lani znova izvoljen na položaj, ocenjuje posebni tožilec Jack Smith v poročilu, del katerega je ministrstvo za pravosodje poslalo kongresu. Trump je v odzivu Smitha označil za motenega, ugotovitve pa za lažne.
BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pozval opozicijo k vložitvi zahteve po posvetovalnem referendumu glede podpore, ki jo ima med državljani. Njegov poziv prihaja po objavi javnomnenjske raziskave, po kateri bi njegovo razrešitev podprlo 52 odstotkov državljanov, 34 odstotkov pa bi ga podprlo. Več kot polovica jih podpira tudi študentske proteste.
KARLSRUHE - Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je razposlala volilne letake, oblikovane kot letalske vozovnice za deportacijo "nezakonitih priseljencev", je potrdil lokalni predstavnik stranke. Policija je zaradi suma spodbujanja sovraštva sprožila preiskavo.
ŽENEVA - Predstavniki Irana so s predstavniki Nemčije, Francije in Združenega kraljestva v ponedeljek opravili nove pogovore, med drugim o iranskem jedrskem programu. Po navedbah obeh strani je bilo srečanje, o vsebini katerega ni veliko znanega, odkrito in konstruktivno. Po poročanju iranske državne tiskovne agencije ISNA so razpravljali o vprašanjih skupnega interesa, vključno s pogajanji o odpravi sankcij, jedrskem vprašanju in zaskrbljujočih razmerah v regiji.
MADRID - Španski premier Pedro Sanchez je v ponedeljek predlagal vrsto ukrepov za spopadanje s stanovanjsko krizo v državi. Med njimi je tudi 100-odstotni davek na nakup stanovanj, ki bi ga morali plačati tujci, ki ne živijo v Španiji in niso državljani EU. Gre za del obsežnejšega svežnja ukrepov za reševanje stanovanjske krize. Med drugim ukrepi vključujejo tudi prenos več kot 3300 hiš na novo javno stanovanjsko podjetje in državno podporo mladim najemnikom.
JOHANNESBURG - Iz opuščenega rudnika zlata v Južni Afriki so v zadnjih dveh dneh rešili več deset ljudi, ki so tam nezakonito rudarili, na površje pa so potegnili tudi 15 trupel. Reševalna akcija se nadaljuje, saj bi bilo lahko pod zemljo po ocenah policije še več sto rudarjev. Ti se v rudniku nahajajo že več mesecev.
LOS ANGELES - Gasilci na širšem območju Los Angelesa v južni Kaliforniji se še naprej borijo z več obsežnimi požari, medtem ko vremenoslovci opozarjajo na nevarnost močnih puščavskih vetrov, ki bi lahko povzročili dodatne težave pri njihovem omejevanju. Sunki vetra ponekod presegajo hitrost sto kilometrov na uro. Nacionalna meteorološka služba ZDA je izdala rdeče opozorilo za okrožji Los Angeles in Ventura.
LONDON - Valižanska princesa Kate, ki se je lani zdravila za rakom, je sporočila, da je njeno obolenje v remisiji. Na družbenem omrežju Instagram je po obisku v londonski bolnišnici Royal Marsden, kjer se je zdravila, še zapisala, da ostaja osredotočena na okrevanje. Ob tem je objavila fotografijo obiska v bolnišnici, kjer je bila skupaj s soprogom, princem Williamom.
VATIKAN - Na prodajne police v več kot 80 državah je prišla avtobiografija papeža Frančiška, naslovljena Upanje. Glede na prvotne načrte naj bi jo objavili šele po njegovi smrti, a je predčasno objavo spodbudilo sveto leto, ki ga Cerkev do decembra prav tako obeležuje z osredotočenostjo na upanju. Papež v knjigi med drugim zavrne skrbi glede zdravja.