Pregled - svet, 4. 1. (sobota)

ATLANTA - V ameriški zvezni državi Georgia, kjer se je rodil, odraščal in 29. decembra lani v 101. letu starosti tudi umrl nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, so se začele žalne slovesnosti po njegovi smrti, ki bodo trajale šest dni. Sklenile se bodo z državniškim pogrebom, ki bo prihodnji četrtek v Washingtonu. Udeležili se ga bodo vsi štirje še živeči nekdanji predsedniki, govor bo imel trenutni predsednik Joe Biden.

KIJEV/MOSKVA - V zadnjem valu ruskih napadov na Ukrajino sta po navedbah tamkajšnjih oblasti umrla najmanj dva človeka, več ljudi je bilo ranjenih. Rusija je sporočila še, da je sestrelila osem ameriških raket atacms. Oblasti v Moskvi so znova zagrozile s povračilnimi ukrepi, če bo Ukrajina uporabljala te rakete za napade na rusko ozemlje. Ukrajinski blogerji medtem poročajo o ruskem napredovanju na vzhodni fronti.

GAZA - V izraelskih napadih na več območjih v Gazi je bilo skupno ubitih najmanj 30 ljudi, med njimi tudi osem otrok, je sporočila civilna zaščita v oblegani palestinski enklavi. Izraelska vojska, ki se na očitke ne odziva, naj bi ob tem napadla tudi reševalce in humanitarni konvoj. Več mednarodnih humanitarnih organizacij je v teh dneh znova opozorilo na nevzdržne razmere v Gazi in pozvalo k prekinitvi ognja.

GAZA/DOHA - Oboroženo krilo palestinskega gibanja Hamas, brigade Ezedin al Kasam, je objavilo videoposnetek izraelske vojakinje, ki je v Gazi kot talka pridržana od napada islamističnega gibanja na izraelsko ozemlje 7. oktobra 2023. Medtem se v Dohi ob posredovanju Katarja, Egipta in ZDA nadaljujejo pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi med Izraelom in gibanjem Hamas.

BERLIN - Nemški kancler Olaf Scholz je obsodil "nepredvidljive" izjave milijarderja Elona Muska in njegovo odkrito podporo skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Zaveznik novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je tudi lastnik družbenega omrežja X, je v nizu objav v zadnjem času napadel več evropskih voditeljev, poleg Scholza med drugim tudi britanskega premierja Keira Starmerja.

WASHINGTON - Republikanec Mike Johnson je bil po tesnem glasovanju izvoljen za predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa, potem ko sta se dva od kongresnikov, ki sprva nista glasovala zanj, premislila in mu naknadno namenila svoj glas. Tako je Johnson, ki uživa tudi podporo novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, vendarle prejel potrebnih 218 glasov za izvolitev.

NEW YORK - Newyorški sodnik Juan Merchan je v petek določil 10. januar kot datum za izrek kazni Donaldu Trumpu zaradi ponarejanja dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki Stormy Daniels za molk o spolnem odnosu v času predsedniške kampanje leta 2016, potem ko je bil lani spoznan za krivega. Novoizvoljenemu predsedniku ZDA bo tako kazen izrečena še pred prevzemom položaja 20. januarja, zaporne kazni pa ne gre pričakovati.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden bo nocoj v Beli hiši podelil medaljo svobode 19 izjemnim posameznikom, kulturnim ikonam, politikom in aktivistom. Med prejemniki najvišjega civilnega odlikovanja v ZDA so nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton, milijarder George Soros, urednica revije Vogue Anna Wintour, filmska igralca Denzel Washington in Michael J. Fox ter nogometni zvezdnik Lionel Messi.

WASHINGTON - Ameriški generalni kirurg Vivek Murthy, ki je v zvezni vladi pristojen za vprašanja javnega zdravja, je zaradi tveganj za nastanek raka pozval k uvedbi opozorilnih oznak na alkoholnih pijačah, podobnim tistim na cigaretah. Nove raziskave alkohol povezujejo s sedmimi vrstami raka, je opozoril. Za spremembo obstoječih oznak, ki jih niso posodobili že od leta 1988, bi kongres ZDA moral sprejeti nov zakon.

DUNAJ - Po odstopu avstrijske liberalne stranke Neos od koalicijskih pogajanj bosta pogovore nadaljevali ljudska stranka (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ), so potrdili v obeh strankah. Predsednik države Alexander Van der Bellen je prav tako potrdil pripravljenost obeh strank na nadaljevanje pogajanj. Dvostrankarska koalicija ÖVP in SPÖ bi sicer imela v 183-članskem parlamentu le en glas večine.

PODGORICA - Črnogorski premier Milojko Spajić je po nedavnem strelskem pohodu v Cetinju, v katerem je napadalec v sredo ubil 12 ljudi, še štiri pa huje ranil, v petek napovedal drakonske kazni za nezakonito posedovanje orožja. Napovedali so tudi nov zakon o orožju. V Podgorici so medtem zaradi strelskega napada v petek zvečer potekali protesti, nov shod napovedujejo tudi za nedeljo.

JEKATERINBURG - Ruska obveščevalna služba je aretirala štiri najstnike, ki naj bi načrtovali teroristični napad v mestu Jekaterinburg. Domnevno so načrtovali bombne napade na obljudenih krajih v mestu. Njihovi motivi še niso znani. Dva izmed osumljencev obtožujejo tudi, da sta decembra zažgala policijski avto, potem ko naj bi se radikalizirala ob sledenju neonacističnim kanalom na Telegramu.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin bo od prihodnjega tedna na ogled v nemških kinematografih kot lik, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence. Film poljskega režiserja Patryka Vege je svojevrsten umetniški protest in preizprašuje, kaj se lahko zgodi, če ruskega voditelja ne bo nihče ustavil. Film temelji na številnih resničnih dogodkih, toda vsebuje tudi veliko izmišljenih podob.

KOEBENHAVN - Danska policija preiskuje izvor približno 20 brezpilotnih letalnikov, ki so jih v petek zvečer opazili nad pristaniščem blizu mesta Koge, okrog 40 kilometrov južno od Koebenhavna. Po navedbah policije za zdaj ni znano, kdo je drone poslal tja, od kod in s kakšnim namenom. Do incidenta prihaja v času, ko v državah ob Baltskem morju narašča zaskrbljenost zaradi domnevnih ruskih sabotaž.