Pregled - svet, 1. 12. (nedelja)

KIJEV - Novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in nova evropska komisarka za širitev Marta Kos so na obisku v Kijevu ob začetku svojega mandata Ukrajini zagotovili podporo pri njenem približevanju EU. Vsebinska faza pristopnih pogajanj bi se po besedah Coste lahko začela že v prvi polovici leta 2025. Napovedal je še, da bo EU Ukrajini prihodnje leto vsak mesec namenila 1,5 milijarde evrov finančne pomoči.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob obisku visoke delegacije EU poudaril, da Ukrajina pred pogovori z Rusijo potrebuje več orožja in vabilo v Nato, v pogovorih med Kijevom in Moskvo pa bi morala po njegovem sodelovati tudi EU in zveza Nato. Podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina pa je napovedala, da bo ostala v tesnih stikih s komisarko Kos, ki je obljubila, da bo storila vse, da Ukrajina pride do ciljne črte pogajalskega procesa za vstop v EU.

DAMASK/ALEP - Iranski zunanji minister Abas Aragči se mudi na obisku v Siriji, kjer naj bi sirski vladi in vojski izrazil podporo v luči ofenzive islamistov na severozahodu države. Tam se nadaljujejo zračni napadi sirskih in ruskih sil na položaje islamističnih upornikov, zlati v provincah Hama in Idlib. Uporniki so nedavno prevzeli nadzor nad mestom Alep in prodirajo proti jugu. Sirska vojska je ob tem okrepila svoje položaje na severu province Hama, ki leži južno od Alepa.

TBILISI - V Gruziji se nadaljujejo protesti proti vladi, potem ko je premier Irakli Kobahidze v četrtek napovedal zamik pristopnih pogajanj z EU. Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili se je medtem v soboto označila za edino legitimno predstavnico oblasti v Gruziji in dejala, da ne bo zapustila položaja do ponovne izvedbe parlamentarnih volitev. Njenega naslednika naj bi sicer izbrali sredi meseca. Kobahidze je danes zavrnil možnost ponovne izvedbe volitev in dejal, da bo morala predsednica po 14. decembru zapustiti svoj položaj in ga prepustiti "legitimno izvoljenemu nasledniku".

BRUSELJ/WASHINGTON - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da obžaluje odmik Gruzije od EU in njenih vrednot, potem ko je Tbilisi napovedal zamik začetka pristopnih pogajanj z EU na leto 2028. Obžalovanje nad to potezo sta v skupni izjavi izrazili tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in komisarka za širitev Marta Kos. Obsodbe je bilo slišati tudi iz Washingtona, kjer so napovedali prekinitev strateškega partnerstva z Gruzijo.

BUKAREŠTA - V Romuniji potekajo parlamentarne volitve, ki jih je med drugim zaznamoval pretres v prvem krogu predsedniških volitev pred tednom dni, ko je presenetljivo slavil skrajno desni kandidat Calin Georgescu. Dodatno zmedo je povzročila še odločitev ustavnega sodišča, ki je odredilo ponovno štetje glasov v prvem krogu volitev. Po nekaterih napovedih bi lahko skrajna desnica pridobila tudi na parlamentarnih volitvah, udeležba je do 16. ure že presegla 44 odstotkov.

BEOGRAD - Dogajanje v zvezi s petkovo eksplozijo na vodovodnem kanalu na severu Kosova, ki jo je Priština označila za teroristični napad, je poskus hibridnega napada na Srbijo, je izjavil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Vnovič je zavrnil očitke kosovskih oblasti, da je za eksplozijo odgovoren Beograd. Kosovski premier Albin Kurti je namreč incident označil za teroristično dejanje in odgovornost zanj nemudoma pripisal Srbiji.

KIJEV/MOSKVA - Rusija je ponoči izvedla nove napade na Ukrajino. V regiji Dnipropetrovsk so bili ubiti štirje ljudje, najmanj 24 pa ranjenih, še trije so umrli v mestu Herson. Na udaru ruskih dronov je bil znova tudi Kijev - zračna obramba jih je nad prestolnico uničila okoli deset, žrtev pa naj ne bi bilo. Medtem je v napadu ukrajinskega drona v ruski obmejni regiji Brjansk življenje izgubil otrok.

GAZA - Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je zaradi varnostnih razlogov prekinila dobavo pomoči za prebivalce Gaze prek mejnega prehoda Kerem Šalom, je sporočil vodja UNRWA Philippe Lazzarini. Po njegovih besedah je namreč v zadnjem času prišlo do več oboroženih ropov konvojev s pomočjo. Poziv vodje UNRWA sledi sobotnemu izraelskemu napadu, v katerem so življenje izgubili trije humanitarni delavci ameriške dobrodelne organizacije World Central Kitchen.

WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v soboto napovedal, da bo za direktorja zveznega preiskovalnega urada FBI imenoval 44-letnega odvetnika indijskih korenin Kasha Patela. Ta je znan kot zvest Trumpov zaveznik in je bil v preteklosti večkrat kritičen do FBI, v času prvega Trumpovega mandata pa je že zasedal več visokih položajev. Med drugim je deloval kot član sveta za nacionalno varnost in vodja kabineta vršilca dolžnosti obrambnega ministra.

HONOLULU/PEKING - Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na Havajih začel svojo pacifiško turnejo in dejal, da v konfliktih ni zmagovalcev, zato si mora Tajvan skupaj z ZDA prizadevati za to, da prepreči vojno. Na Kitajskem, kjer samoupravni otok dojemajo kot del svojega ozemlja, so njegov postanek v ZDA pričakovano obsodili. Lai bo v sedmih dneh poleg Havajev in ameriškega Guama obiskal še tihomorske zaveznike Tajvana - Marshallove otoke, Tuvalu in Palau.

REYKJAVIK - Islandski opozicijski socialdemokrati so na sobotnih predčasnih volitvah, ki so sledile oktobrskemu razpadu koalicijske vlade, osvojili 20,8 odstotka glasov in prehiteli vladajočo Stranko neodvisnosti premierja Bjarnija Benediktssona, ki je dobila 19,4 odstotka. Tretje mesto je zasedla Liberalna reformna stranka s 15,8 odstotka glasov, koalicijski desnosredinska Napredna stranka in Levo-zeleno gibanje pa sta zabeležili znaten upad podpore.

BERLIN - Nemški kancler Olaf Scholz je v soboto ob začetku predvolilne kampanje nemških socialdemokratov (SPD) pred februarskimi predčasnimi volitvami pozval stranko k enotnosti in skupnemu boju, ob tem pa ocenil, da bo SPD tako tudi v prihodnje največja stranka v bundestagu. Glede na javnomnenjske raziskave SPD sicer trenutno za skoraj 20 odstotkov zaostaja za konservativnim desnosredinskim zavezništvom CDU/CSU, katerega kanclerski kandidat naj bi bil Friedrich Merz.

BERLIN - Nekdanji pravosodni minister Marco Buschmann je postal novi generalni sekretar nemških liberalcev (FDP). Do spremembe v vrhu stranke prihaja po tem, ko je v petek v luči objave spornega dokumenta o načrtu stranke za izstop iz vlade kanclerja Olafa Scholza odstopil dosedanji generalni sekretar Bijan Djir-Sarai. Buschmann je ob tem sporočil, da Nemčija potrebuje stranko, ki se zavzema za svobodo, odgovornost, uspešnost in tržno gospodarstvo.

SEVILLA - Španski premier Pedro Sanchez je bil na kongresu levosredinske socialistične delavske stranke (PSOE) v Sevilli ponovno izvoljen za generalnega sekretarja in tako ostaja na čelu stranke, ki jo vodi že desetletje. Ob tem je španski premier na kongresu izrazil prepričanje, da bo PSOE zmagala na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki naj bi potekale leta 2027.