Pregled - svet, 17. 11. (nedelja)

Ljubljana, 17. novembra - Pregled dogodkov v svetu v nedeljo, 17. novembra.

LIMA - Kitajski predsednik Xi Jinping je v soboto na poslovilnem srečanju z ameriškim kolegom Joejem Bidnom v Limi dejal, da je pripravljen sodelovati z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Voditelja največjih gospodarstev sveta sta ob robu vrha azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec) izpostavila napredek v umirjanju meddržavnih napetosti. Xi je medtem napovedal, da bo Kitajska leta 2026 gostila naslednji vrh Apeca.

KIJEV - Rusija izvaja obsežen napad na energetsko omrežje, je zjutraj sporočil pristojni ukrajinski minister German Galuščenko. V napadih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, operater omrežja je zaradi razmer preventivno prekinil dobavo elektrike v več regijah. Ruska vojska je napad izvedla z okoli 120 raketami in 90 droni, je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

BEJRUT/GAZA - Izrael je znova obstreljeval južna predmestja Bejruta, po tem ko so libanonske oblasti v soboto zabeležile 145 napadov na svojem ozemlju. V enem izmed napadov so ubili tiskovnega predstavnika gibanja Hezbolah Mohameda Afifa. Izraelska vojska neprekinjeno obstreljuje tudi Gazo, kjer je ubila več kot sto ljudi, vključno z 72, ki so umrli v napadu na stanovanjski blok na razdejanem severu Gaze.

NEW YORK - Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump se je v soboto odločil, da bo na položaj ministra za energijo v svoji bodoči vladi imenoval direktorja podjetja za pridobivanje nafte s hidravličnim drobljenjem Chrisa Wrighta. Wright je velik kritik ukrepov proti globalnemu segrevanju, po njegovem prepričanju pa podnebna kriza sploh ne obstaja.

BERLIN - Ruska opozicija v izgnanstvu je v Nemčiji, kamor je pobegnilo na tisoče Rusov in ukrajinskih beguncev, organizirala prve večje demonstracije proti invaziji na Ukrajino in političnim represijam v Rusiji. Ena od glavnih organizatork shoda v Berlinu je Julija Navalna, vdova pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Pridružila sta se ji opozicijska politika Vladimir Kara-Murza in Ilja Jašin, ki sta bila poleti izpuščena v okviru izmenjave zapornikov med Zahodom in Moskvo.

MANILA - Supertajfun Man-yi je dosegel osrednji filipinski otok Luzon, kjer je med prečkanjem goratega območja nekoliko oslabel in so ga premestili v kategorijo tajfunov. Vremenoslovci kljub temu svarijo pred močnimi poplavami, zemeljskimi plazovi in visokimi valovi. Zaradi neurja je svoje domove doslej zapustilo več kot 1,2 milijona ljudi.

VATIKAN - Papež Frančišek je v svoji prihajajoči knjigi prvič spregovoril glede obtožb, da Izrael nad Palestinci v Gazi izvaja genocid, in pozval k preiskavi, ali dejanja izraelskih sil v palestinski enklavi ustrezajo definiciji genocida.

NOVI SAD - Potekala je nova protestna akcija pri železniški postaji, kjer je 1. novembra padli nadstrešek pod seboj pokopal 14 ljudi. Okoli 200 ljudi je za šest ur blokiralo križišče. Protestniki od vladajočih terjajo odgovornost za tragedijo. Srbska vlada trdi, da opozicija tragedijo izkorišča za to, da bi brez volitev prevzela oblast.

DAKAR - V Senegalu potekajo parlamentarne volitve, na katerih si predsednik države Bassirou Diomaye Faye želi, da bi njegova stranka Pastef osvojila večino in s tem pričela uresničevati njegove obljube o ambicioznih reformah. Faye je marca slavil na predsedniških volitvah z obljubami o gospodarskih reformah, socialni pravičnosti in boju proti korupciji. Ker je opozicija v parlamentu ovirala njegovo delo, ga je septembra razpustil in razpisal predčasne volitve.

BEOGRAD - V petek so začeli rušiti znameniti hotel Jugoslavija, enega od najznamenitejših hotelov v nekdanji Jugoslaviji. Na njegovem mestu bodo zgradili nov stanovanjsko-poslovni kompleks z luksuznim hotelom. Skupna vrednost naložb v ta projekt bo v naslednjih štirih letih znašala več kot 400 milijonov evrov.

BIHAĆ - Na severozahodu Bosne in Hercegovine so del pokopališča namenili migrantom, ki so tam preminuli med potjo proti Evropski uniji. Odprtje urejenega dela pokopališča je potekalo v soboto. Bihać velja za pomembno postojanko na t. i. balkanski migrantski poti, prek katere številni poskušajo prečkati schengensko mejo, kar se nemalokrat konča tragično, na kar trenutno spominja 18 grobov.

akt/akt
© STA, 2024