Pregled - svet, 4. 11. (ponedeljek)

NEW YORK - Ameriška predsedniška kandidata Kamala Harris in Donald Trump v ključnih zveznih državah zaključujeta maraton kampanje pred torkovimi volitvami. Demokratka Harris bo zadnji dan kampanje z več predvolilnimi dogodki posvetila ključni državi Pensilvanija, republikanec Trump pa je svoj čas razdelil med Pensilvanijo, Severno Karolino in Michigan. Doslej je predčasno glasovalo že več kot 76 milijonov ljudi, kar je tretjina vseh volilnih upravičencev.

BRUSELJ - V Evropskem parlamentu so se začela zaslišanja komisarskih kandidatov pred pristojnimi odbori. Prva sta bila popoldan na vrsti kandidat za evropskega komisarja za trgovino in ekonomsko varnost iz Slovaške Maroš Šefčovič ter kandidat za komisarja za medgeneracijsko pravičnost, Maltežan Glenn Micallef, zaslišanji pa sta potekali brez zapletov. Nato sta bila zaslišana še komisarski kandidat za kmetijstvo Christoph Hansen iz Luksemburga in kandidat za komisarja za transport Apostolos Cicikostas iz Grčije.

KIŠINJOV - Po zelo tesni tekmi je na predsedniških volitvah v Moldaviji nov mandat osvojila proevropska predsednica Maia Sandu, ki je glede na končne izide osvojila dobrih 55 odstotkov glasov, njen tekmec Alexander Stoianoglo iz vrst proruskih socialistov pa nekaj več kot 44 odstotkov. Sandu se je volivcem zahvalila za podporo in oznanila zmago demokracije, resnice, pravice in svobode. Po zmagi je že prejela čestitke iz Bruslja, Kijeva, Pariza, Berlina in Washingtona. Rusija pa je zahodne države obtožila vmešavanja v moldavske volitve.

NEW YORK - Izrael je uradno obvestil Združene narode o prekinitvi sporazuma o sodelovanju z Agencijo ZN za pomoč Palestincem na Bližnjem vzhodu (UNRWA). Ob tem so zagotovili, da bodo še naprej sodelovali s humanitarnimi organizacijami, ki "ne spodbujajo terorizma". Izraelski parlament je prejšnji teden sprejel zakonodajo, s katero je UNRWA s prihodnjim letom prepovedal delovanje v Izraelu in zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu.

BEJRUT/TEL AVIV - Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je izstrelilo več raket proti izraelskemu mestu Safed. Gre za novega v vrsti raketnih napadov Hezbolaha, odkar so se pred nekaj več kot mesecem dni zaostrili spopadi med šiitskim gibanjem in izraelskimi silami. Pred tem pa je izraelska vojska sporočila, da je ubila enega od Hezbolahovih poveljnikov. Ta naj bi bil pristojen za območje na jugu Libanona, od koder je Hezbolah pogosto napadal Izrael. Število smrtnih žrtev spopadov med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu je po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje preseglo 3000.

RAMALA - Izraelski naseljenci na okupiranem Zahodnem bregu so ponoči v bližini Ramale zažgali 18 vozil tamkajšnjih Palestincev. Ob prihodu palestinskih gasilcev so začeli streljati v zrak. Okoli deset napadalcev se je razbežalo šele po konfrontaciji z domačini. Razmere na okupiranem Zahodnem bregu so se oktobra lani zaostrile po začetku vojne v Gazi. Na okupiranem območju ob treh milijonih Palestincev živi okoli 700.000 izraelskih naseljencev.

TEL AVIV - Razkritja o uhajanju tajnih informacij iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja razburjajo Izrael. Nekdanji tiskovni predstavnik premierja je osumljen, da je medijem posredoval tajne dokumente, ki bi lahko škodili pogajanjem o izpustitvi talcev iz Gaze. Pojavljajo pa se tudi kritike, da bi lahko bil vpleten celo Netanjahu. V središču preiskave, ki sta jo septembra sprožili izraelska notranja obveščevalna agencija Šin Bet in vojska, sta objavi britanskega tednika The Jewish Chronicle in nemškega časnika Bild.

NEW YORK - V 92. letu starosti je umrl glasbeni producent in tekstopisec Quincy Jones, ki je veljal za eno najvplivnejših osebnosti v popularni glasbi 20. stoletja. Bil je med najbolj odlikovanimi osebnostmi iz sveta zabavne industrije, prejel je skoraj vse najpomembnejše nagrade. V skoraj 70-letni karieri je vrh dosegel kot producent albuma Thriller Michaela Jacksona. Bil je tudi eden od producentov kultne pesmi We Are the World iz leta 1985.

BEOGRAD - Srbski minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić je po petkovem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, v katerem je umrlo 14 ljudi, napovedal, da bo v torek odstopil s položaja. Kot je dejal, bo odstopil iz moralnih razlogov, poročajo srbski mediji. Niti on sam niti ljudje, ki z njim delajo, pa po njegovih besedah ne nosijo niti kančka odgovornosti za smrtne žrtve, kar bo pokazala tudi preiskava.

BERLIN - Zveza Nato bo ostala enotna ne glede na to, kdo bo zmagal na predsedniških volitvah v ZDA, je dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte in dodal, da je Nato pripravljen sodelovati tako z demokratko Kamalo Harris kot z republikancem Donaldom Trumpom. Ob tem je zaveznice na čelu z Nemčijo pozval k povečanju obrambnih izdatkov.

KIJEV - Ukrajinski narod bomo neomajno podpirali, vse dokler bo na poti do pravičnega miru potreboval našo podporo, je ob obisku v ukrajinski prestolnici dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ob svojem osmem obisku v Kijevu od začetka ruske invazije leta 2022 je Ukrajini obljubila dodatno nujno pomoč v višini 170 milijonov evrov za obnovo uničene energetske infrastrukture pred prihajajočo tretjo zimo vojne z Rusijo.

PARIZ - Začelo se je sojenje osmerici, obtoženi, da je prispevala k sovražni kampanji, ki je oktobra 2020 privedla do umora učitelja Samuela Patyja. Učitelja je obglavil 18-letni radikalni islamist rusko-čečenskih korenin, ki ga je policija tik po napadu ustrelila in ubila. Paty je bil pred umorom tarča spletne kampanje sovraštva in groženj s smrtjo, ker je učencem pokazal satirične karikature preroka Mohameda. Proces naj bi trajal do 20. decembra.

SEUL - EU in Južna Koreja najostreje obsojata severnokorejske dobave orožja Rusiji in napotitev severnokorejskih vojakov v Rusijo, sta po srečanju sporočila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in južnokorejski zunanji minister Cho Tae-yul. Ob tem sta napovedala okrepljeno varnostno in obrambno sodelovanje med EU in Seulom.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin se je srečal s severnokorejsko zunanjo ministrico Choe Son-hui. O čem sta razpravljala na srečanju, ni znano. Choe Son-hui je Moskvo obiskala v času, ko je Severna Koreja po navedbah Pentagona, Ukrajine, EU in Južne Koreje v Rusijo napotila več tisoč vojakov za vojskovanje v Ukrajini.

ANKARA - Turške oblasti so na podlagi obtožb o članstvu v teroristični organizaciji odstavile tri župane mest na jugovzhodu države z večinskim kurdskim prebivalstvom, je sporočilo notranje ministrstvo v Ankari. Župana mesta Mardin in okrožja Halfeti ter županja mesta Batman vsi prihajajo iz vrst prokurdske Ljudske stranke za enakost in demokracijo. Trojico županov so odstavili le nekaj dni po tem, ko so oblasti aretirale župana istanbulskega okrožja Esenyurt Ahmeta Özerja iz vrst CHP, prav tako zaradi domnevnih povezav s PKK.

DŽAKARTA - Indonezija in Rusija sta začeli prve skupne pomorske vojaške vaje, ki bodo pet dni potekale v oporišču v Surabayi in v Javanskem morju. To kaže na morebitne spremembe v zunanji politiki Indonezije pod novim predsednikom Prabowom Subiantom. Država, ki je ena največjih gospodarskih sil v regiji, je sicer v zadnjih letih ohranjala nevtralno držo in se ni postavila na nobeno stran v ukrajinskem konfliktu ali v tekmovanju med Washingtonom in Pekingom.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je na zasedanju, ki ga je sklicalo sedem članic Varnostnega sveta ZN, med njimi Slovenija, razpravljal o Severni Koreji. Veleposlanik Samuel Žbogar je dejal, da Slovenija ostro obsoja severnokorejsko izstrelitev medcelinske balistične rakete 31. oktobra, ki krši številne resolucije. Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Haled Hiari pa je izpostavil, da je izstrelitev rakete razlog za globoko zaskrbljenost in predstavlja resno grožnjo regionalni stabilnosti.

BARCELONA/VALENCIA - Na vzhodu Španije, ki so jo prizadele katastrofalne poplave, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 217 ljudi, se nadaljuje iskanje pogrešanih. Pristojne službe so preklicale izredne razmere za Valencijo, za sosednjo Katalonijo, ki jo je zajelo močno deževje, pa sprva izdale rdeče, zatem pa rumeno vremensko opozorilo. Na letališču El Prat v Barceloni so odpovedali več deset letov, 18 pa so jih preusmerili na druga letališča, na zahtevo civilne zaščite je bil prekinjen tudi ves regionalni železniški promet.

NEW DELHI - V Indiji je v nesreči avtobusa, ki je zapeljal s ceste v prepad, po navedbah lokalnih oblasti življenje najmanj 36 ljudi. Tri ranjene v kritičnem stanju so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Indijski premier Narendra Modi je že izrazil sožalje svojcem žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila v zvezni državi Utarančal v Himalaji.