Pregled - svet, 30. 9. (ponedeljek)

BEJRUT/TEL AVIV - Izrael je ZDA obvestil, da načrtuje omejeno kopensko vojaško operacijo v Libanonu, ki bi se lahko začela kmalu, je potrdil State Department. Da se bodo operacije proti Hezbolahu nadaljevale, je pred tem izjavil izraelski obrambni minister Joav Galant. Hezbolah zatrjuje, da je na ofenzivo pripravljen. Nasprotovanje izraelski kopenski operaciji sta med drugim izrazila predsednik ZDA Joe Biden in generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Izrael je sicer prvič izvedel zračni napad na središče Bejruta po izbruhu vojne v Gazi. Izraelski premier Benjamin Neanjahu pa je v videoposnetku, namenjenem prebivalcem Irana, dejal, da na Bližnjem vzhodu ni kraja, ki ga Izrael ne bi mogel doseči.

BRUSELJ - Zunanji ministri EU so na neformalnem videokonferenčnem srečanju ponovili poziv k prekinitvi ognja med gibanjem Hezbolah in Izraelom. Vsakršno nadaljnje vojaško posredovanje bi dramatično poslabšalo razmere, je spričo bojazni pred izraelsko kopensko ofenzivo na Libanon posvaril zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Izpostavil je še ključno vlogo libanonskih oboroženih sil pri zagotavljanju stabilnosti doma in v regiji. Pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti pa ima po mnenju Evropske unije tudi mirovna misija ZN v Libanonu (Unifil). Borrell je vse strani pozval, naj zaščitijo in podprejo Unifil.

MOSKVA - Moskva bo dosegla zastavljene cilje, ki si jih je postavila ob napadu na Ukrajino, je ob drugi obletnici enostranske nezakonite ruske priključitve regij Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija namerava prihodnje leto povečati obrambne izdatke za približno 30 odstotkov, s čimer bo lahko več sredstev namenila za financiranje vojne v Ukrajini, je razvidno iz objavljenega osnutka proračunskega načrta. S tem bi obrambni proračun Rusije prihodnje leto lahko znašal okoli 130 milijard evrov.

DUNAJ - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji so glede na uradne izide slavili svobodnjaki (FPÖ), ki so prejeli 29,2 odstotka glasov. Po besedah njihovega vodje Herberta Kickla so s tem odprli vrata novi dobi. S 26,5 odstotka glasov jim sledi ljudska stranka (ÖVP), tretji so socialdemokrati (SPÖ) z 21 odstotki glasov. Avstrijo zdaj čakajo naporna in predvidoma dolgotrajna koalicijska pogajanja, saj ÖVP v vladi noče vodje FPÖ Herberta Kickla, ostale stranke pa nočejo biti v koaliciji s svobodnjaki. Predsednik države Alexander Van der Bellen, ki v skladu z ustavo imenuje kanclerja in člane vlade, je v nedeljo zvečer izpostavil, da za oblikovanje vlade veljajo jasna demokratična pravila, ki temeljijo na avstrijski ustavi.

PARIZ - V Franciji se je začelo sojenje nekdanji vodji skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen in drugim vodilnim v stranki zaradi obtožb o zlorabi evropskih sredstev. Obtožnica se nanaša na zaposlovanje asistentov evropskih poslancev, ki nato niso opravljali tega dela, temveč naj bi delali le za stranko. Razsodba in morebitna prepoved opravljanja političnih funkcij bi lahko imela velik vpliv na politično prihodnost Marine Le Pen, ki se namerava leta 2027 že četrtič potegovati za predsedniški položaj.

STRASBOURG - Svet Evrope je letošnjo nagrado Vaclava Havla za človekove pravice podelil venezuelski opozicijski političarki Marii Corini Machado. Nagrado je prejela za svoj boj za zaščito demokracije in vladavine prava v Venezueli. V odzivu je izrazila veselje, da je prva Latinoameričanka, ki je prejela nagrado. V ožjem izboru za nagrado sta bila tudi azerbajdžanski aktivist za človekove pravice Akif Gurbanov ter odvetnica za človekove pravice v Gruziji Babutsa Pataraia.

VILNIUS - Litva je sporočila, da je Mednarodno kazensko sodišče zaprosila za preiskavo beloruskih oblasti zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih Minsk izvajal vse od spornih predsedniških volitev leta 2020. Ti vključujejo nasilne deportacije in pregone. Čeprav Belorusija ni članica ICC, Litva opozarja, da so bila nekatera domnevna kazniva dejanja storjena tudi na njenem ozemlju, zaradi česar je preiskava v pristojnosti sodišča. Litovska pravosodna ministrica Ewelina Dobrowolska pričakuje, da bo ICC izdalo nalog za aretacijo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je soglasno potrdil resolucijo o enoletnem podaljšanju mandata mednarodni varnostni misiji na Haitiju, ki jo vodi Kenija. Mandat mednarodni misiji je VS ZN podaljšal do 2. oktobra 2025. Ne gre za mirovno misijo ZN, ampak mednarodno misijo pod vodstvom Kenije, ki je dobila odobritev Varnostnega sveta ZN. Soglasno sprejeta resolucija izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja na Haitiju z razširjenim nasiljem, kriminalnimi dejavnostmi tolp in razseljevanjem prebivalstva. Samo letos je nasilje na Haitiju po podatkih ZN zahtevalo 3600 življenj.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo odobril 567 milijonov dolarjev obrambne pomoči za Tajvan, je sporočila Bela hiša. Gre za del več milijard vrednega svežnja pomoči, ki so ga ZDA za Tajvan odobrile aprila letos. Ob tem v Beli hiši niso navedli več podrobnosti o tem najnovejšem svežnju pomoči, ki je skoraj še enkrat večji od tistega, ki je bil odobren julija lani in je Tajvanu zagotovil za 345 milijonov dolarjev vojaške podpore.

PITTSBURGH/LAS VEGAS - Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v nedeljo na predvolilnem shodu v Pensilvaniji pozval k nasilnemu ukrepanju ameriške policije proti kriminalcem in ponovil svoje diskriminatorno sporočilo s sobotnega zborovanja v Wisconsinu o invaziji nasilnih migrantov. Demokratska kandidatka Kamala Harris pa se je mudila na zborovanju v Las Vegasu in kot običajno govorila o gospodarstvu, zdravstvu ter potrebi po reformi sistema priseljevanja.

PODGORICA - Na nedeljskih predčasnih lokalnih volitvah v Podgorici je glede na neuradne rezultate slavila opozicijska Demokratska stranka socialistov (DPS), ki je osvojila 30 odstotkov glasov. Za Gibanje Evropa zdaj (PES) premierja Milojka Spasića je glasovala približno petina volivcev, nobena od strank pa nima večine. Volilno pravico v prestolnici, kjer živi tretjina prebivalcev Črne gore, ima nekaj več kot 145.000 državljanov. Volilna udeležba je bila 56,4-odstotna.

CHARLOTTE - Število smrtnih žrtev, ki jih je med divjanjem po jugovzhodu ZDA terjal orkan Helene, je naraslo na najmanj 116. Obilno deževje z močnim vetrom je prizadelo mesta na Floridi, v Georgii, Severni Karolini, Južni Karolini in Tennesseeju, kjer je neurje uničevalo domove in poplavljalo ceste. Obenem je brez elektrike ostalo na milijone gospodinjstev, velika naj bi bila tudi škoda na cestah in sistemih za oskrbo z vodo. Ameriški predsednik Joe Biden je obljubil, da bo Washington žrtvam pomagal, dokler bodo potrebovali pomoč.

ATENE - Gozdni požar, ki se je v nedeljo razplamtel v bližini mesta Korint zahodno od Aten, je terjal dve smrtni žrtvi. Umrla sta dva moška, ki sta gasilcem pomagala pri gašenju, so sporočile lokalne oblasti. Še dva gasilca sta bila lažje poškodovana. Pet okoliških vasi so evakuirali, pri gašenju je sodelovalo 15 gasilskih tovornjakov, sedem letal in trije helikopterji. Grčijo še vedno ogrožajo gozdni požari.

KATMANDU - Reševalci v Nepalu po hudih poplavah, ki so državo prizadele minuli konec tedna, v ruševinah uničenih domov iščejo preživele. Število smrtnih žrtev vremenske ujme, ki se je zgrnila zlasti nad vzhodni in osrednji del Nepala, se je povzpelo na 200, še 26 ljudi pogrešajo. Skoraj tretjina vseh žrtev je življenje izgubila v Katmandujski dolini, kjer leži tudi prestolnica.

LOS ANGELES - V 89. letu starosti je umrl ameriški country pevec, tekstopisec in igralec Kris Kristofferson, znan po številnih glasbenih uspešnicah, kot sta Sunday Mornin' Comin' Down in Me and Bobby McGee. Smrt legende country glasbe, ki je med drugim ob Barbri Streisand zaigral v filmu Zvezda je rojena, je v nedeljo oznanila njegova družina. Vzroka smrti večkratnega dobitnika grammyja ter člana Hiše slavnih country glasbe niso razkrili.