Pregled - svet, 25. 9. (sreda)

Ljubljana, 25. septembra - Pregled dogodkov v svetu v sredo, 25. oktober.

BEJRUT/TEL AVIV - Izrael je nadaljeval napade na jug Libanona, v katerih je umrlo več kot 50 ljudi, skupaj od ponedeljka več kot 600. Po podatkih ZN je v državi razseljenih več kot 90.000 ljudi. Tarča izraelskih napadov so bila tudi območja severno od Bejruta. Izraelska vojska je po lastnih navedbah zadela prek 280 ciljev, napadi pa se nadaljujejo. Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je vojakom naročil, naj se pripravijo na morebiten vdor v Libanon. Sirene so se oglasile tudi v osrednjem delu Izraela, kjer je izraelska vojska nad Tel Avivom sestrelila raketo Hezbolaha. Kot je sporočilo proiransko šiitsko gibanje, so ciljali sedež izraelske obveščevalne službe Mosad.

NEW YORK - Varnostni svet ZN se je sešel na odprtem zasedanju na temo voditeljstvo za mir, ki ga je pripravila predsedujoča Slovenija. Predstavniki približno 90 držav so v nastopih nizali pozive k večji učinkovitosti in reformam ter prilagoditvi Varnostnega sveta potrebam sedanjega časa. VS ZN je pred zasedanjem soglasno potrdil predsedniško izjavo, v kateri je poudaril pomen ohranjanja multilateralizma in osrednje vloge ZN. V izjavi VS potrjuje tudi svojo glavno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, zavezanost mednarodnemu pravu, poudarja potrebo po upoštevanju njegovih resolucij in spodbujanje enakopravnega sodelovanja žensk na vseh ravneh odločanja.

NEW YORK/MOSKVA - Ukrajina ne bo nikoli sprejela mirovnega sporazuma, ki bi ji bil vsiljen, je na razpravi v Generalni skupščini ZN dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter podvomil v motive Kitajske in Brazilije pri spodbujanju pogovorov z Rusijo. Hkrati je Moskvo obtožil, da načrtuje napade na jedrske elektrarne v Ukrajini in posvaril pred katastrofalnimi posledicami. Na zasedanju VS ZN pa je v Zelenski v torek dejal, da bo Rusijo treba v mir prisiliti. Na to so se odzvali v Kremlju. Siljenje Rusije v mir bi bila usodna napaka, takšno zmotno razumevanje bi imelo neizogibne posledice za Kijev, so poudarili v Kremlju.

MOSKVA/KIJEV - Rusija je poročala o napredovanju kopenske ofenzive na vzhodu Ukrajine, kjer so ruske sile zasedle še dve vasi. V ruskih napadih v regiji Zaporožje sta bila ubita dva človeka. Intenzivni spopadi so potekali tudi za mesto Vugledar na jugu regije Doneck. Ukrajinske sile so medtem zračne napade usmerile v mesto Belgorod na zahodu Rusije. V obstreljevanju je bilo ranjenih pet ljudi.

LONDON - Združeno kraljestvo na Ciper pošilja še približno 700 vojakov, ki bodo pripravljeni na morebitne evakuacije britanskih državljanov iz Libanona, je v torek zvečer sporočilo zunanje ministrstvo v Londonu. Ob tem je Britance v Libanonu pozvalo, naj državo spričo vse intenzivnejših spopadov med Izraelom in Hezbolahom nemudoma zapustijo.

BERLIN - Vodstvo nemških Zelenih je po neuspehu na deželnih volitvah napovedalo odstop. Eden od dveh sopredsedujočih stranki Omid Nouripour je dejal, da stranka trpi za najhujšo krizo v desetletju, potem ko ta mesec na volitvah v dveh vzhodnih nemških deželah ni presegla petodstotnega volilnega praga in je ostala zunaj parlamenta. Zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki prihaja iz vrst Zelenih, pa je danes dejala, da mora stranka ponovno pridobiti zaupanje javnosti. Do odstopa prihaja leto dni pred naslednjimi zveznimi volitvami v Nemčiji.

PARIZ - Novi francoski notranji minister Bruno Retailleau je napovedal strožja pravila za zmanjšanje nezakonitih migracij in povečanje izgonov iz države. Desničarski minister je za francosko televizijo dejal, da želi nova vlada na vsak način zmanjšati priseljevanje v Franciji. Do njegove napovedi prihaja po umoru študentke pred dnevi v Parizu, ki naj bi ga zagrešil maroški državljan. Po podatkih tožilstva je bil osumljenec že obsojen zaradi posilstva in mu je bilo odrejeno, da zapusti Francijo. Moškega so v torek aretirali v Švici in čaka na izročitev Franciji.

VATIKAN - Papež Frančišček je med avdienco izpostavil trend nizke rodnosti v Italiji in ob tem izrazil obžalovanje, da bi mnogi pari namesto otrok raje imeli hišne ljubljenčke. Med srečanjem z verniki v Vatikanu ga je razveselilo, da je opazil nekaj otrok. Kot je dejal, je to lepo v kulturi, kjer imajo ljudje raje pse ali mačke kot otroke. Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je povečanje rodnosti sicer uvrstila med prednostne naloge, toda demografskega trenda ni uspela spremeniti.

WASHINGTON - Moški, ki naj bi sredi meseca na igrišču za golf na Floridi uperil puško proti republikanskemu predsedniškemu kandidatu Donaldu Trumpu, je bil v torek obtožen poskusa atentata, je sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. Če bo obsojen, mu grozi dosmrtni zapor. Trumpa, ki je v zadnjih dveh mesecih preživel dva poskusa atentata, je ameriška obveščevalna služba obvestila o domnevnih grožnjah z atentatom iz Irana, je sporočila Trumpova volilna kampanja.

BRUSELJ - Članice EU so podprle zmanjšanje zaščite volka, ki ga je decembra predlagala Evropska komisija. Na Evropski komisiji so odločitev Sveta EU, ki jo bodo v četrtek predvidoma uradno potrdili ministri, pristojni za konkurenčnost, pozdravili. Kot so napovedali, bo Bruselj zatem sprožil postopek za spremembo statusa v bernski konvenciji.

KOEBENHAVN - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v raziskavi o zaslonskih napravah in duševnem zdravju poroča o problematični rabi družbenih omrežij in digitalnih iger med evropskimi najstniki. Raziskava je potrdila tudi pozitivne učinke njihove zmerne rabe: mednje sodijo močnejša podpora vrstnikov in tesnejše povezave z njimi.

BRUSELJ - Ameriški tehnološki velikan Google je pri Evropski komisiji vložil pritožbo proti konkurentu Microsoftu. Svojega tekmeca je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obtožil protikonkurenčnih licenčnih praks, s čimer uporabnike prisili k uporabi lastne storitve v oblaku.

WASHINGTON - Ministrstvo za pravosodje ZDA je v torek vložilo protimonopolno tožbo proti obdelovalcu plačil s karticami Visa, saj je prepričano, da ima podjetje nezakonit monopol pri uporabi plačilnih kartic v ZDA. Kot piše v tožbi, so imeli ameriški potrošniki in podjetja zaradi Visinih praks za več milijard dolarjev dodatnih stroškov.

vb/vb
© STA, 2024

Na spletnih mestih STA uporabljamo spletne piškotke, potrebne za nemoteno delovanje vseh funkcionalnosti na straneh. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov na vseh spletnih mestih STA.

Želim izvedeti več