Pregled - svet, 11. 9. (sreda)

PHILADELPHIA - Prvo in verjetno zadnje televizijsko soočenje ameriških predsedniških kandidatov pred volitvami 5. novembra se je v torek odvilo v znamenju burne razprave republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, ki sta odločno zagovarjala svoja stališča in kritizirala nasprotnikova. Harris se je po ocenah več ameriških in evropskih medijev odrezala bolje od Trumpa, ki je v odzivu kasneje dejal, da je bilo soočenje na televiziji ABC prirejeno v korist Kamale Harris. Demokratko je po soočenju javno podprla tudi ameriška pop zvezdnica Taylor Swift.

NEW YORK - Prebivalci ZDA se spominjajo terorističnih napadov 11. septembra 2001. V New Yorku je potekala tradicionalna slovesnost, med katero so ob več minutah molka brali imena žrtev napadov. Slovesnost na Manhattnu je na kratko združila predsedniška kandidata, demokratko Kamalo Harris in republikanca Donalda Trumpa, ki se bosta 5. novembra pomerila na volitvah. Harris in predsednik Joe Biden se bosta udeležila še spominskega dogodka v Pensilvaniji in polaganja venca v Pentagonu.

KIJEV - Ameriški državni sekretar Antony Blinken in britanski zunanji minister David Lammy sta z ukrajinskim političnim vrhom razpravljala o morebitni odpravi omejitev glede ukrajinske uporabe zahodnega orožja dolgega dosega v boju proti ruski agresiji. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je znova pozval k odpravi omejitev. Blinken je napovedal hitro obravnavo poziva, nova razprava o tem pa je predvidena v petek, ko bo britanski premier Keir Starmer obiskal Washington. V Kijevu se je medtem na zasedanju Krimske platforme mudilo tudi več evropskih in svetovnih voditeljev, pri čemer je Hrvaška napovedala novo vojaško pomoč Ukrajini.

MOSKVA - Ruska vojska je po navedbah visokega ruskega vojaškega predstavnika sprožila protiofenzivo v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je v začetku avgusta vdrla ukrajinska vojska. Poveljnik čečenske specialne enote Akhmat, generalmajor Apti Alaudinov, je na Telegramu sporočil, da so ukrajinske vojake pregnali iz skoraj desetih krajev. O začetku protiofenzive so poročali tudi trije vplivni proruski vojaški blogerji, vendar navedb o tem za zdaj ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

GAZA/RAMALA - V zračnem napadu izraelskih sil na poslopje šole v taborišču Nuseirat v osrednjem delu Gaze, kjer bivajo razseljeni Palestinci, je bilo po navedbah oblasti v Gazi ubitih najmanj 14 Palestincev, še najmanj 18 je ranjenih. Med ubitimi naj bi bila tudi uslužbenca Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA). V izraelskih napadih na okupiranem Zahodnem bregu je bilo medtem ubitih pet Palestincev, v trčenju cisterne v avtobusno postajo pa je umrl izraelski vojak.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden je pozval Izrael, naj po petkovem uboju ameriško-turške aktivistke Aysenur Ezgi Eygi med protestom proti nezakonitim izraelskim naselbinam na zasedenem Zahodnem bregu prevzame polno odgovornost. Družina ubite aktivistke je izraelsko razlago dogajanja odločno zavrnila, podpredsednica ZDA in predsedniška kandidatka Kamala Harris pa je sporočila, da nikogar ne bi smeli ubiti zaradi udeležbe na mirnem protestu.

BERLIN - Nemški kancler Olaf Scholz je v parlamentu zagovarjal migracijsko politiko svoje vlade in poudaril, da Nemčija potrebuje usposobljene priseljence. Dejal je, da mora Nemčija ostati odprta za priseljevanje, obenem pa ustrezno upravljati in nadzorovati prihode priseljencev. Po propadu pogovorov o migracijski politiki je vodji opozicijskih krščanskih demokratov Friedrichu Merzu očital nezainteresiranost, a poudaril, da se lahko vrne k pogovorom. Merz je povabilo zavrnil.

PARIZ - Novi francoski premier Michel Barnier je obljubil, da bo Francija prihodnji teden dobila novo vlado. Dejal je, da se je sestal z večino predsednikov poslanskih skupin in da bo s posveti nadaljeval, prisluhnil pa bo tudi poslancem in senatorjem. Izkušeni 73-letni politik iz vrst tradicionalne francoske desnice bo moral svojo vladno ekipo oblikovati v okviru občutljive koalicije predstavnikov levice, sredine in desnice.

LONDON - Državljani evropskih držav, ki za vstop v Združeno kraljestvo ne potrebujejo vizuma, bodo morali v prihodnje za vstop na Otok plačati deset funtov oz. nekaj manj kot 12 evrov, je v torek objavila vlada v Londonu. Uredba bo pričela veljati aprila, iz nje pa so izvzeti državljani Irske. Vizuma za vstop v Združeno kraljestvo za največ šest mesecev trenutno ne potrebujejo državljani EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švice.

BRUSELJ - Evropski liberalci iz politične skupine Renew Europe so na srečanju v belgijskem Oostendeju sprejeli izjavo, v kateri so določili politične prednostne naloge za prihodnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje in za prvih sto dni delovanja prihodnje Evropske komisije. Od komisarskih kandidatov med drugim pričakujejo zavzemanje za evropske vrednote, kompetentnost, prepričanje v nadaljnje povezovanje EU, neodvisnost od držav članic in zavezanost reformam.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je soglasno potrdil resolucijo za podaljšanje sankcij proti Sudanu, ki so bile uvedene leta 2005 in poleg embarga na orožje zajemajo tudi prepovedi potovanj in zamrznitve premoženja. Podaljšanje embarga je bilo bolj ali manj tehnično vprašanje, kljub temu pa je po mnenju diplomatov pomembno, da je Varnostni svet resolucijo potrdil soglasno. Sankcije so tako podaljšane do 12. septembra prihodnje leto.

TEHERAN - Iran je napovedal, da se bo sorazmerno odzval na sankcije, ki so jih zaradi domnevnih dobav raket Rusiji proti islamski republiki v torek uvedle Nemčija, Francija in Velika Britanija. Ob tem so na zunanjem ministrstvu v Teheranu ponovno zanikali, da bi Iran Rusiji dobavljal kakršnokoli orožje. Potezo treh zahodnih držav so označili za nadaljevanje sovražne politike Zahoda in gospodarskega terorizma proti iranskemu ljudstvu.

CIUDAD DE MEXICO - Zgornji dom mehiškega parlamenta je po burni in dolgotrajni razpravi sprejel sporno reformo sodstva, v skladu s katero bodo prebivalci Mehike kot prvi na svetu sodnike na vseh ravneh volili neposredno. Zasedanje je prekinil vdor nasprotnikov reforme v senat. Reformo mora sicer ratificirati še najmanj 17 od 32 parlamentov v mehiških zveznih državah, kar pa velja bolj za formalnost, saj v večini regionalnih vlad prevladuje vladajoča leva stranka Morena.

PRIŠTINA - Kosovsko posebno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 45 osebam, med njimi tudi proti nekdanjemu podpredsedniku največje stranke Srbov na Kosovu Milanu Radoičiću. Obtoženi so, da so bili del oborožene skupine, ki je konec septembra lani napadla kosovsko policijo v Banjski na severu države in pri tem ubila policista. Radoičić in preostali so obtoženi terorizma, pa tudi ogrožanja ustavnega reda in pranja denarja.

HANOJ/BANGKOK - Število smrtnih žrtev tajfuna Yagi v Vietnamu je preseglo 150, še najmanj 141 ljudi pa je pogrešanih. Gladine rek so dosegle najvišje vrednosti v zadnjih 20 letih. Poplave in zemeljski plazovi, ki jih je povzročil tajfun, so najmanj štiri smrtne žrtve zahtevali tudi na Tajskem. Meteorologi opozarjajo, da se bodo poplave v Vietnamu nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, zato pristojni v Hanoju že izvajajo evakuacije. Te potekajo tudi ponekod v sosednjem Laosu.