Pregled - svet, 10. 9. (torek)
Ljubljana, 10. septembra - Pregled dogodkov v svetu v torek, 10. septembra.
BRUSELJ - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavitev sestave prihodnje komisije v Evropskem parlamentu, sprva predvideno za sredo, preložila na prihodnji torek. Kot je navedel tiskovni predstavnik komisije Eric Mamer, je slovenska vlada Evropsko komisijo obvestila, da bo slovenski parlament stališče o kandidatki Marti Kos podal v petek. Evropski socialisti pa so von der Leyen opozorili, da za podporo pri oblikovanju nove sestave komisije od nje pričakujejo upoštevanje dogovorom, med drugim so opozorili pred vključitvijo skrajno desnih Evropskih konservativcev in reformistov v komisijo.
MOSKVA/DONECK- Ruska zračna obramba je po navedbah obrambnega ministrstva nad državo sestrelila 144 ukrajinskih dronov, od tega 20 nad prestolnico Moskva. Od tam poročajo o smrti ženske in treh ranjenih. Na desetine ljudi so umaknili na varno, na moskovskih letališčih je prihajalo do zamud in odpovedi letov. Ruska vojska je po navedbah obrambnega ministrstva zavzela mesto Krasnogorivka in še tri vasi v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Oblasti v Kijevu pa so sporočile, da je Ukrajina letos podvojila proizvodnjo orožja v primerjavi z letom 2023. Povečali so tudi proizvodnjo dronov, ki jih do konca leta nameravajo izdelati več kot milijon.
GAZA - V izraelskem napadu na šotorišče za razseljene Palestince na jugu Gaze, ki je bilo razglašeno za varno območje, je umrlo 40 ljudi, 60 pa je bilo ranjenih, so sporočile oblasti v Gazi. Izraelska vojska trdi, da je napadla poveljniški center palestinskega islamističnega gibanja Hamas na tem območju. Hamas je te trditve označil za laž. Na severu Gaze se je kljub izraelskemu večurnemu oviranju misije Svetovne zdravstvene organizacije pri prevozu goriva in strokovnjakov začela tretja faza cepljenja proti otroški paralizi.
GAZA/KAIRO - Prebivalcem Gaze je treba hitreje zagotoviti nujno potrebno humanitarno pomoč, je v ponedeljek ob obisku mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Dejal je tudi, da mora mednarodna skupnost na čelu z EU še naprej zahtevati prekinitev ognja in izpustitev talcev.
BERLIN - Nemška vlada in opozicija se nista dogovorili o zaostritvi azilne in migracijske politike, je sporočil vodja nemških krščanskih demokratov Friedrich Merz. Kot je dejal, je migracijski vrh propadel, ker vlada ni pristala na celovito zavračanje prosilcev za azil na mejah, kar so predlagali skupaj s Krščansko-socialno unijo. Predlagani ukrepi so bili namenjeni hitrejši odstranitvi zavrnjenih prosilcev za azil in ne dodatnemu omejevanju števila njihovih prihodov.
VARŠAVA - Uvedba nadzora na vseh nemških kopenskih mejah je nesprejemljiva, se je poljski premier Donald Tusk odzval na odločitev Berlina, ki bo v okviru poostrenega boja proti nezakonitim migracijam in čezmejnemu kriminalu začela veljati v ponedeljek.
NEW YORK - Začelo se je 79. zasedanje Generalne skupščine ZN, ki bo doživelo vrhunec v zadnjem tednu septembra, ko bodo imeli voditelji držav članic svetovne organizacije splošno razpravo. Guterres se je v imenu ZN zahvalil dosedanjemu predsedniku Generalne skupščine Dennisu Francisu iz Trinidada in Tobaga za delo in dosežke, predvsem glede boja proti podnebnim spremembam. Pred splošno razpravo, ki se bo začela 24. septembra, bo dva dni potekal Vrh za prihodnost, ki ga organizira generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
BERLIN/LONDON/PARIZ - Nemčija, Francija in Velika Britanija so v skupni izjavi obsodile iransko dobave balističnih raket Rusiji. Ob tem so proti Teheranu uvedle nove sankcije, s katerimi so preklicale dvostranske sporazume z islamsko republiko na področju zračnega prometa. Napovedale so še, da si bodo prizadevale tudi za uvedbo sankcij proti iranski letalski družbi Iran Air ter proti subjektom in posameznikom, povezanim z iransko proizvodnjo balističnih raket.
LONDON - Britanski poslanci so podprli predlog vladajočih laburistov za ukinitev splošnega zimskega energetskega dodatka za upokojence, ki bo odslej omejen le na manj premožne. Premier Keir Starmer je tako preživel prvi resnejši preizkus v parlamentu, potem ko je julija prevzel položaj. Ukinitev splošnega dodatka za upokojence je v britanski javnosti povzročila nemalo razburjenja, kritični so bili tudi nekateri poslanci laburistov.
LONDON - V drugem krogu strankarskih volitev za novega vodjo britanskih konservativcev je izpadel nekdanji minister za delo in pokojnine Mel Stride. V tekmi za naslednika nekdanjega predsednika vlade Rishija Sunaka na čelu stranke ostajajo še štirje kandidati. Znova se je na prvo mesto uvrstil nekdanji minister za priseljevanje Robert Jenrick.
MADRID - Špansko vrhovno sodišče je znova zavrnilo amnestijo za nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta, ki mu v Španiji še vedno grozi aretacija, čeprav je v državi maja obveljal zakon o amnestiji za katalonske separatiste. Sodnik je znova potrdil svojo odločitev iz sodbe 1. julija, ko je določil, da zakon o amnestiji ne velja v primeru kaznivega dejanja poneverbe javnih sredstev, česar je skupaj z dvema nekdanjima sodelavcema obtožen Puigdemont.
BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo javnosti kmalu predstavil zahteve po ukrepih zaradi brutalnega napada na srbsko prebivalstvo, zlasti na Kosovu. To je izjavil po aretaciji štirih Srbov na severu Kosova in današnjem srečanju s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom.
LUXEMBOURG - Sodišče EU je v dokončni odločitvi potrdilo sklep Evropske komisije, da davčne ugodnosti, ki jih je bil ameriški tehnološki velikan Apple deležen na Irskem, pomenijo nezakonito pomoč, ki jo mora ta država izterjati. Po oceni komisije naj bi Irska Applu odobrila 13 milijard evrov nezakonitih davčnih ugodnosti. Sodišče EU je tudi potrdilo sodbo splošnega sodišča, ki je leta 2017 pritrdilo odločitvi Evropske komisije, da družbi Google naloži 2,4 milijarde evrov globe, ker je zlorabila svoj prevladujoč položaj na več nacionalnih trgih spletnega iskanja.
DILI - Papež Frančišek je na Vzhodnem Timorju vodil mašo, ki se je je udeležilo približno 600.000 ljudi oz. nekaj manj kot polovica vseh prebivalcev države. Pred tem se je Frančišek v prestolnici Dili srečal z nekaterimi verniki in pozval k širjenju evangelija v boju proti alkoholizmu, nasilju in pomanjkanju spoštovanja do žensk. Med drugim je obiskal šolo za otroke s posebnimi potrebami in mestno katedralo v Diliju. Vzhodni Timor je sicer tretja papeževa postojanka na njegovi 12-dnevni turneji po Aziji.
AMAN - V Jordaniji so potekale parlamentarne volitve, na katerih okoli 5,1 milijona volilnih upravičencev voli predstavnike v 138-članskem parlamentu. Volilna kampanja je potekala v znamenju vojne v Gazi in pešanja jordanskega gospodarstva. Tokratne parlamentarne volitve so prve v skladu z zakonom iz januarja 2022, ki je povečal število sedežev v parlamentu na 138, zvišuje kvoto za zastopanost žensk in znižuje starost kandidatov za poslance.
HANOJ - Število smrtnih žrtev tajfuna Yagi v Vietnamu, ki je v soboto prizadel severni del te azijske države, je naraslo na 82. Pogrešanih je 64 ljudi, njihovo iskanje se nadaljuje. Zaradi močnega dežja se Vietnam sedaj sooča s poplavami in plazovi.