Pregled - svet, 2. 9. (ponedeljek)

ERFURT/DRESDEN - Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na nedeljskih deželnih volitvah v Turingiji zbrala skoraj tretjino glasov, kar je prva zmaga skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni. Na Saškem so zmagali krščanski demokrati (CDU) s tesno prednostjo pred AfD. Stranke nemške vladajoče koalicije - socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza, Zeleni in liberalci -, so v obeh deželah utrpele hud poraz. Izidi pomenijo, da bodo pogovori o oblikovanju vlade v obeh deželah težki in dolgotrajni. Kancler Scholz je priznal, da je njegova koalicija doživela grenak poraz, ter stranke pozval, naj oblikujejo deželni vladi brez desnih skrajnežev.

TEL AVIV/WASHINGTON - V Izraelu je potekala splošna stavka s pozivi vladi premierja Benjamina Netanjahuja, naj zagotovi dogovor s Hamasom o izpustitvi talcev, ki jih je gibanje zajelo med vdorom v Izrael 7. oktobra lani. Izraelsko delovno sodišče je sicer odredilo konec splošne stavke, ki jo je sklical največji sindikat v državi, saj je po njegovi oceni politično motivirana. Ameriški predsednik Joe Biden pa je ocenil, da Netanjahu ni storil dovolj, da bi zagotovil dogovor o izpustitvi talcev.

GAZA - Na območju Gaze je bilo v nedeljo, prvi dan kampanje cepljenja proti otroški paralizi, cepljenih okoli 87.000 otrok, je sporočila agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA). Tiskovna predstavnica organizacije Louise Wateridge je medtem poudarila, da se spopadi v enklavi niso popolnoma ustavili.

MOSKVA/KIJEV - Vdor ukrajinskih sil v obmejno rusko regijo Kursk ni ustavil napredovanja ruske vojske v Donbasu na vzhodu Ukrajine, je izjavil ruski predsednik Vladimir Putin ob obisku v Tuvi, avtonomni ruski republiki ob meji z Mongolijo. Ob tem je zagotovil, da se bo Rusija z "banditi" na svojem ozemlju spopadla. Ukrajinske sile pa so napadle obmejno rusko regijo Belgorod, ter nad Kijevom sestrelile več kot 20 manevrirnih in balističnih raket. O zračnih napadih ruskih sil so poročali tudi v regijah Harkov in Sumi.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je prispel na obisk v Mongolijo. Ker je ta članica Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je zaradi domnevnih vojnih zločinov za Putina lani izdalo nalog za prijetje, jo je po Ukrajini k njegovi aretaciji pozvala tudi nevladna organizacija Human Rights Watch.

BRUSELJ/BUKAREŠTA - Belgija je kot zadnja članica EU imenovala svojega kandidata oziroma kandidatko za komisarski položaj v prihodnji ekipi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. To je dosedanja zunanja ministrica Hadja Lahbib. Romunija je sporočila, da je premier Marcel Ciolacu za komisarski položaj imenoval evropsko poslanko in nekdanjo ministrico za evropska sredstva Roxano Minzatu, čeprav je Bukarešta prvotno predlagala moškega. Ob predsednici Evropske komisije je tako med vsemi kandidati skupaj le devet žensk.

ZAGREB - Ameriški State Department je odobril prodajo osmih mobilnih raketnih sistemov himars Hrvaški. Posel je vreden 350 milijonov evrov, državi pa bosta dogovor o dobavi predvidoma sklenili do konca leta. S sistemi himars so sicer v Evropi opremljene le tri države - Ukrajina, Romunija in Poljska.

LONDON - Velika Britanija je sporočila, da začasno ustavlja del izvoza orožja v Izrael, saj obstaja tveganje, da bi bilo lahko uporabljeno za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava v Gazi. Vlada v Londonu je tako začasno preklicala 30 od 350 izdanih dovoljenj za izvoz orožja Izraelu. Po besedah zunanjega ministra Davida Lammyja je glede na razsežnost konflikta dolžnost vlade, da pregleda izvozna dovoljenja Združenega kraljestva, ter zanikal, da bi šlo za embargo na izvoz orožja.

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je skoraj dva meseca po parlamentarnih volitvah okrepil prizadevanja za iskanje novega premierja. Na pogovore je povabil nekdanjega socialističnega premierja Bernarda Cazeneuvea in bivšega ministra Xavierja Bertranda iz desne republikanske stranke, ob njiju pa še dva svoja predhodnika na predsedniškem položaju.

NEW YORK - Demokratska kandidatka na predsedniških volitvah v ZDA Kamala Harris je rahlo povečala prednost pred republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom, kaže prva večja javnomnenjska raziskava po nacionalni konvenciji demokratske stranke sredi avgusta. Anketa, ki jo je za televizijo ABC in časopis Washington Post izvedel inštitut Ipsos kaže, da Harris podpira 50 odstotkov registriranih volivcev, Trumpa pa 46 odstotkov. Med tistimi, ki se nameravajo udeležiti volitev, je njena prednost 52 proti 46 odstotkov.

TEHERAN - Vzrok majske smrtne nesreče helikopterja s pokojnim iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem ni bila sabotaža, ampak slabo vreme, zlasti gosta megla, ugotovitve končnega poročila preiskave povzema iranska tiskovna agencija Irna. V nesreči na severozahodu Irana so poleg Raisija umrli tudi zunanji minister Hosein Amir-Abdolahian in še sedem ljudi.

LUXEMBOURG - V prvih treh letih uporabe mehanizma EU za okrevanje in odpornost s 724 milijard evrov je prišlo do zamud pri izplačevanju sredstev in izvajanju projektov. To je ogrozilo dosego ciljev pomoči državam EU pri okrevanju po pandemiji covida-19 in povečanje njihove odpornosti, v najnovejšem poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Izpostavilo je, da se stopnja plačil Evropske komisije povečuje, vseeno pa članice morda ne bodo mogle pravočasno črpati sredstev, dokončati načrtovanih ukrepov pred iztekom mehanizma za okrevanje in odpornost avgusta 2026 ter tako pridobiti pričakovanih gospodarskih in socialnih koristi.

BANJALUKA - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med obiskom v entiteti Bosne in Hercegovine Republiki Srbski zagotovil čvrsto podporo Srbom v BiH in poudaril, da nikjer ne bo dopustil eksistencialnega ogrožanja srbskega naroda. Dejal je, da se bo Srbija zavzemala za mir, pa tudi za obstoj Republike Srbske.

ZAGREB - Na Hrvaškem se je manj kot mesec po nesreči trajekta Lastovo, v kateri so življenje izgubili trije mornarji, zgodil nov incident na trajektu Jadrolinije. Med vplutjem v pristanišče na otoku Brač je v soboto padla vstopna ploščad trajekta Mljet, zaradi česar je hrvaški predsednik Zoran Milanović danes zahteval pojasnila o stanju v Jadroliniji.

ZAGREB - V 101. letu starosti je v rojstnem kraju Preko na otoku Ugljan v nedeljo umrl nekdanji jugoslovanski in hrvaški diplomat Budimir Lončar. Lončar je bil diplomat, veleposlanik in zadnji jugoslovanski zunanji minister, zatem pa posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Butrosa- Galija za Gibanje neuvrščenih ter svetovalec dveh hrvaških predsednikov, Stjepana Mesića in Iva Josipovića.