Pregled - svet, 12. 7. (petek)

WASHINGTON/BERLIN - Ameriška obveščevalna služba je v začetku leta odkrila, da Moskva načrtuje umor Armina Pappergerja, izvršnega direktorja nemškega podjetja Rheinmetall, ki za Ukrajino proizvaja topniške izstrelke in vojaška vozila, je v četrtek poročala televizija CNN. V Berlinu so potrdili, da so jih ameriški partnerji obvestili o domnevnem načrtu za umor. Zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je po objavah v ameriških medijih ostro kritizirala Rusijo. V Kremlju so poročila o tem zavrnili kot lažna in neverodostojna.

GAZA - Po delnem umiku izraelske vojske iz četrti Tal al-Hava in al Sina v mestu Gaza so na ulicah našli najmanj 40 trupel, je sporočila palestinska civilna zaščita. Izraelska vojska naj bi tam po lastnih navedbah zaključila operacije proti borcem palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Izraelska ofenziva se ob spopadih nadaljuje v drugih delih mesta Gaza in drugod po palestinski enklavi, kjer je bilo v izraelskih napadih ponoči ubitih najmanj 32 ljudi. Mediji, povezani z gibanjem Hamas, so poročali o več kot 70 zračnih napadih vzdolž celotnega območja Gaze, vključno s Han Junisom in Rafo.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden je na svoji prvi novinarski konferenci po spodletelem televizijskem soočenju z Donaldom Trumpom zavračal ugibanja o sposobnosti za opravljanje svojega dela. Vztrajal je, da je še vedno najboljši kandidat za zmago nad Trumpom. Na vprašanja novinarjev o njegovem zdravju je odgovoril s pripravljenostjo, da opravi še en nevrološki pregled. Bidnov dan sicer ni minil brez dveh vidnih besednih zdrsov, saj je podpredsednico Kamalo Harris zamenjal s Trumpom, ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa predstavil kot predsednika Putina.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden se je v četrtek na vrhu zveze Nato na dvostranskem srečanju sestal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim, ZDA pa so ob tem naznanile dodatni sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 225 milijonov dolarjev. Zelenski je zahodne države pozval k odpravi vseh omejitev glede uporabe orožja, ki so jim ga dobavile. Da ima Ukrajina v okviru samoobrambe pravico do napadov na rusko ozemlje, meni tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

VARŠAVA - Poslanci poljskega parlamenta so z 218 glasovi proti 215 zavrnili zakonske predloge, ki bi omogočili delno dekriminalizacijo splava. Predsednik države Andrzej Duda je sicer že pred dnevi napovedal, da ne bo podpisal nobenega zakona na tem področju, tudi če bi ga parlament potrdil. Poljski sejm je s tem zadal udarec vladi pod vodstvom premierja Donalda Tuska, ki je lani že pred volitvami obljubila liberalizacijo izredno stroge poljske zakonodaje na področju splava.

MIAMI - Madžarski premier Viktor Orban je v četrtek po vrhu Nata odpotoval na Florido, kjer se je srečal z nekdanjim predsednikom ZDA in republikanskim kandidatom na letošnjih volitvah Donaldom Trumpom. Sestanek na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago je po obiskih Kijeva, Moskve, Pekinga in Washingtona označil kot "mirovno misijo 5.0". Orban se je s Trumpom nazadnje srečal marca letos, tudi tokrat pa ni skrival navdušenja nad svojim političnim zaveznikom.

PODGORICA - Višje sodišče v Podgorici je oprostilo vodilna člana nekdanje Demokratske fronte (DF) Andrijo Mandića, ki je trenutno predsednik parlamenta, in Milana Kneževića ter preostalih 12 obtoženih za poskus državnega udara na dan parlamentarnih volitvah leta 2016. Na prvem sojenju pred petimi leti je vse obsodilo na visoke zaporne kazni. Tožilstvo ima pravico pritožbe na sodbo.

LONDON - Nova britanska ministrica za pravosodje Shabana Mahmood je napovedala, da bodo septembra predčasno izpustili več tisoč zapornikov, da bi preprečili popoln kolaps sistema. Anglija in Wales imata namreč največje število zapornikov na prebivalca v Zahodni Evropi, v zaporih po vsej državi pa zmanjkuje prostora.

HELSINKI - Finski parlament je s prepričljivo večino sprejel zakon, ki bo zaostril azilno politiko in mejni policiji pod določenimi pogoji omogočil zavračanje prosilcev za azil na mejah. Predlog sledi porastu števila prihodov migrantov na vzhodni meji z Rusijo, pri čemer v Helsinkih trdijo, da gre za namerno ustvarjanje pritiska. Zakon mora podpisati še predsednik Finske.

BARCELONA - V Španijo se je po nedavni uveljavitvi zakona o amnestiji vrnilo več katalonskih separatistov, ki so iz države pobegnili pred pregonom po neuspešnem referendumu o osamosvojitvi Katalonije leta 2017. Med njimi sicer ni nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta, ki mu na poti do vrnitve še vedno stoji več pravnih ovir.

LONDON - Princesa Anne, sestra britanskega kralja Karla III., je znova začela opravljati svoje dolžnosti, potem ko se je od konca junija zdravila v bolnišnici in nato še v domači oskrbi zaradi pretresa možganov in lažjih poškodb, ki naj bi jih utrpela ob brci konja.

ZAGREB - Huda vročina, ki te dni pesti Hrvaško in druge države v regiji, je povzročila skokovit dvig temperatur morja ob Jadranski obali. Te se na nekaterih delih Jadrana šle preko 30 stopinj Celzija, med drugim na Mljetu. Hrvaška je zaradi visokih temperatur v rdečem, vročinski val pa ne bo popustil niti v soboto.

ZAGREB - Na Hrvaškem je bilo konec junija registriranih 84.841 brezposelnih oseb, so pokazali podatki hrvaškega zavoda za zaposlovanje. To je bilo za 13.868 oseb oz. 14 odstotkov manj kot junija lani in najmanj v zgodovini hrvaške samostojnosti.

ZAGREB - Onkološki bolniki po junijskem kibernetičnem napadu na zagrebški klinični center (KBC Zagreb) dva tedna niso mogli na obsevanja, so potrdili v največji hrvaški bolnišnici. Pojasnili so, da so obsevali samo najhujše bolnike, ter za prihodnje dni napovedali delo v treh izmenah in ob koncih tedna.

BRUSELJ - Družbeno omrežje X krši pravila evropskega akta o digitalnih storitvah, ocenjuje Evropska komisija. Družbenemu omrežju očitajo zavajanje uporabnikov in netransparentnost glede oglaševanja, prav tako pa je med očitki to, da raziskovalcem ne omogoča dostopa do javnih podatkov.