Pregled - svet, 11. 7. (četrtek)

WASHINGTON - Voditelji članic Nata so se v sredo na vrhu v ZDA zavezali, da bodo prihodnje leto Kijevu namenili za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči, usklajevanje katere prevzema Nato. Ukrajini so zagotovili še, da je njena pot v zavezništvo nepovratna. Zavezali so se tudi, da bodo povečali sodelovanje pri vlaganju v obrambno industrijo. Prav tako nameravajo povečati število obsežnih večnacionalnih naročil vojaške opreme.

WASHINGTON/PEKING - Kitajska je postala ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino, so na vrhu Nata v skupni izjavi v sredo zapisali voditelji članic. Peking so pozvali, naj preneha z vso materialno in politično podporo Rusiji ter ga posvarili pred posledicami za njegov ugled in interese. Peking je v današnjem odzivu Nato pozval, naj preneha napihovati t. i. kitajsko grožnjo, in poudaril, da Kitajska ni ustvarila ukrajinske krize ter da ne dobavlja orožje stranem v konfliktih.

SREBRENICA - V spominskem centru v Potočarih pri Srebrenici so ob 29. obletnici genocida pokopali posmrtne ostanke 14 žrtev. Komemoracija, prva po sprejetju resolucije ZN, s katero je 11. julij postal mednarodni dan spomina na genocid, je minila v znamenju pomembnosti ohranjanja spomina. Odmevala je tudi izjava predsedujočega predsedstvu BiH Denisa Bećirovića, da si BiH želi sodelovanja s Srbijo, a da je danes na delu enaka politika Srbije in Republike Srbske kot leta 1992.

WASHINGTON/BERLIN - ZDA bodo v Nemčiji z letom 2026 začele znova, prvič po obdobju hladne vojne, nameščati ameriške rakete dolgega dosega, sta v sredo ob robu vrha zveze Nato naznanila Washington in Berlin. Nemški kancler Olaf Scholz je izrazil prepričanje, da bo to prispevalo k varnosti Evrope, čeprav nekateri v vladni koaliciji temu koraku nasprotujejo. Moskva je že napovedala odgovor.

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo parlament pozval k oblikovanju široke koalicije, potem ko na nedavnih predčasnih volitvah nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Ob tem je napovedal, da bo novega premierja imenoval šele po oblikovanju koalicije, do takrat pa bo na položaju ostala sedanja vlada. Levo zavezništvo, ki želi sestaviti vlado, je bilo do njegovih izjav kritično.

BRUSELJ - Madžarski premier Viktor Orban se je znašel pod plazom kritik in očitkov, da je s svojim obiskom v Moskvi po prevzemu predsedovanja Madžarske Svetu EU v začetku meseca kršil pogodbo EU. To naj bi v sredo potrdila tudi pravna služba Evropske komisije, šlo pa naj bi za kršitev 24. člena pogodbe, ki med drugim zahteva, da vsaka članica "v duhu lojalnosti in vzajemne solidarnosti [...] podpira skupno zunanjo in varnostno politiko EU". Budimpešta vztraja, da ni šlo za obisk v imenu EU.

BEJRUT/GAZA - Izrael je nadaljeval ofenzivo na območje Gaze, kjer so v eni od sosesk v mestu Gaza, ki je bila opustošena med dvotedensko izraelsko ofenzivo, po umiku izraelske vojske našli 60 trupel. Nadaljevala so se tudi pogajanja o prekinitvi ognja. Vodja libanonskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je v sredo dejal, da bodo glede tega spoštovali vsako odločitev Hamasa in ustavili operacije proti Izraelu.

ROUEN - Na stolpu znamenite gotske katedrale, ki so ga prenavljali, je izbruhnil požar, ki so ga gasilci že uspeli pogasiti. Katedralo so evakuirali in okoli nje vzpostavili varnostno območje. Zagorelo je sicer na vrhu stolpa, ki ni lesen, temveč kovinski. Večje škode naj ne bi bilo.

WASHINGTON - Ameriški senator iz Vermonta Peter Welch je postal prvi demokratski senator, ki je javno pozval predsednika ZDA Joeja Bidna, naj se umakne iz predsedniške tekme. Welch je v kolumni za časnik Washington Post v sredo zapisal, da Biden ni najboljši kandidat, ki bi lahko premagal bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa na novembrskih volitvah.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo v Beli hiši sprejel novega britanskega premierja Keira Starmerja, s katerim sta potrdila zavezo za utrjevanje globalnega sodelovanja med državama. Starmer je ob tem poudaril pomen "posebnega odnosa" med njunima državama, ki da je zdaj močnejši kot kadarkoli prej.

MOSKVA - Rusko sodišče je zavrnilo pritožbo zaprtega oporečnika in borca za človekove pravice Olega Orlova glede zaporne kazni zaradi obsojanja ruskega napada na Ukrajino. Orlov tako mora prestati določeno 2,5-letno zaporno kazen.

MOSKVA - Rusija se po navedbah iz zunanjega ministrstva ne namerava udeležiti morebitnega drugega mirovnega vrha o Ukrajini. Kritični so namreč do tega, da bi se tudi na drugem vrhu predvidoma razpravljalo le o načrtih za mir ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ne pa tudi o drugih pobudah. Prvi mirovni vrh je junija letos organizirala Švica na prošnjo Kijeva.

MOSKVA - Ruske oblasti so Julijo Navalno, vdovo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je februarja v sumljivih okoliščinah umrl v oddaljenem zaporu na severu Rusije, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Pred tem so pred dvema dnevoma že izdale nalog za njeno aretacijo.

BEOGRAD - Srbsko ustavno sodišče je razveljavilo vladno uredbo o ustavitvi projekta pridobivanja litija. Po odločitvi je več sto ljudi protestiralo pred srbskim ustavnim sodiščem, menijo, da želi srbska vlada na ta način oživiti sporni projekt avstralskega rudarskega velikana Rio Tinto za pridobivanje litija.

DUNAJ - Judovska skupnost v Evropi se sooča z naraščanjem antisemitizma, napredek v boju proti temu pojavu pa spodkopava bližnjevzhodni konflikt, v poročilu ugotavlja agencija EU za temeljne pravice (FRA). Najpogostejši očitek, s katerim se Judi srečujejo, je, da imajo nadzor nad financami, mediji, politiko in gospodarstvom.

MILANO - Najpomembnejše milansko letališče Milano-Malpensa bo odslej nosilo ime nekdanjega predsednika italijanske vlade in tajkuna Silvia Berlusconija, ki je umrl junija lani, je sporočilo italijansko ministrstvo za promet. Preimenovanje je v italijanski javnosti sicer sprožilo številne kritike in polemike, predvsem v vrstah opozicije.

WASHINGTON - Ameriška vlada je v povezavi z izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu in nasiljem Izraelcev sprejela nove sankcije. Te so med drugim usmerjene proti štirim nezakonitim postojankam. Nedavno napoved Izraela o novih legalizacijah naselbin so obsodili tudi zunanji ministri držav G7.

NAIROBI - Kenijski predsednik William Ruto je po protivladnih protestih, med katerimi je konec junija umrlo več kot 20 ljudi, razrešil skoraj celotno ministrsko ekipo in napovedal začetek posvetovanj za oblikovanje vlade s široko podporo. Na položaju ostajata le podpredsednik države in zunanji minister.

BERLIN - Nemčija je sporočila, da bo v prihodnjih letih postopoma ukinila uporabo komponent kitajskih telekomunikacijskih velikanov Huawei in ZTE v svojih omrežjih 5G. Kot razlog so navedli pomisleke glede nacionalne varnosti. V Pekingu so opozorili, da politizacija gospodarskih in tehnoloških vprašanj zgolj ovira sodelovanje.

SANTA FE - V uvodnih izjavah na sojenju igralcu Alecu Baldwinu na sodišču v Novi Mehiki je tožilstvo filmski zvezdi v sredo očitalo kršenje osnovnih pravil rokovanja z orožjem, zaradi česar je po njihovem kriv uboja iz malomarnosti snemalke med snemanjem filma Rust (Rja). Obramba je na drugi strani trdila, da Baldwin ni storil nič narobe.