Pregled - svet, 26. 6. (sreda)

NEW YORK/CANBERRA - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je v skladu z dogovorom z ameriškimi oblastmi na tihomorskih Severnih Marianskih otokih priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij. Sodišče ga je obsodilo na 62 mesecev zapora, kolikor jih je že preživel za zapahi na Otoku, zatem pa se je svobodni Assange po koncu 14-letnega ameriškega pregona že vrnil v rojstno Avstralijo, kjer ga je poleg soproge Stelle pričakala množica podpornikov. Avstralski premier Anthony Albanese je izrazil veliko zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi.

BRUSELJ - Zveza Nato je potrdila odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja za naslednika Jensa Stoltenberga na čelu vojaškega zavezništva. 57-letni Rutte bo mesto generalnega sekretarja formalno prevzel oktobra. Rutte je že prejel številne čestitke iz EU in držav članic zveze, vključno z ZDA. Poln hvale na njegov račun je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, iz Kremlja pa so sporočili, da nov obraz na čelu sovražnega zavezništva ne bo prinesel sprememb.

MOSKVA - Na sodišču v ruskem Jekaterinburgu se je za zaprtimi vrati začelo sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki je obtožen vohunjenja. Poročevalcu Wall Street Journala, ki so ga v Rusiji aretirali marca lani, v primeru obsodbe grozi do 20 let zapora. Gershkovich, njegov delodajalec in Bela hiša so obtožbe zavrnili kot lažne. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je Kremelj pozvalo k izpustitvi Gershkovicha. Naslednja obravnava v primeru bo 13. avgusta.

KIJEV/MOSKVA/DONECK - Ukrajina in Rusija sta izmenjali po 90 vojnih ujetnikov, pri čemer je prišlo tudi do prvega neposrednega srečanja in pogovora komisarjev za človekove pravice obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem obiskal fronto v vzhodni regiji Doneck, kjer se je z visokimi vojaškimi častniki pogovarjal o vojaških in humanitarnih razmerah na območju.

ISTANBUL - Zahodne države podpirajo načrte Izraela za napad na Libanon in s tem tudi širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu, je izjavil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Hkrati je opozoril, da bi stopnjevanje napetosti v regiji lahko privedlo do katastrofe. Izraelska vojska je prejšnji teden potrdila načrt za ofenzivo v Libanonu, razmere ob libanonsko-izraelski meji so vse bolj napete, mednarodna skupnost pa vse vpletene strani svari pred nadaljnjo eskalacijo.

GAZA - Izraelska vojska nadaljuje z napadi na Gazo, kjer je po navedbah palestinskih oblasti v zadnjih 24 urah ubila najmanj 60 ljudi. O smrtnih žrtvah poročajo iz kraja Bejt Lahija na severu, begunskega taborišča Nuseirat v osrednjem delu Gaze in mesta Han Junis na jugu enklave. Skoraj pol milijona prebivalcev Gaze medtem trpi lakoto najhujše stopnje na lestvici prehranske varnosti, navaja poročilo pobude IPC za analizo lakote.

NAIROBI - Kenijski predsednik William Ruto je sporočil, da umika predlagani davčni zakon, ki je v Nairobiju v torek sprožil nasilne izgrede, med katerimi je umrlo najmanj 22 ljudi. Protestniki so povzročili uničenje v parlamentu, na ulice so zato danes poleg policije poslali tudi vojsko. Ruto je v torek zvečer za nasilje obtožil "skupino organiziranih kriminalcev", ki da so se infiltrirali med demonstrante. V ZN pa so pozvali k zagotavljanju odgovornosti za smrti protestnikov.

PORT-AU-PRINCE - Na Haiti je v torek v okviru večnacionalne varnostne misije naposled prispel prvi kontingent kenijskih policistov. Premier karibske države Garry Conille je začetek misije, ki jo je Varnostni svet ZN odobril že oktobra lani, pozdravil kot edinstveno priložnost za ponovno vzpostavitev reda na otoku, ki se spopada z brezvladjem in nasiljem tolp. Prihod kenijskih policistov sta pozdravila tudi predsednik ZDA Joe Biden in generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

BRUSELJ - V Bruslju je potekalo prvo letošnje srečanje na visoki ravni v okviru dialoga med Beogradom in Prištino. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta se najprej ločeno sestala z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom in posebnim odposlancem za dialog Miroslavom Lajčakom. Nato so bili predvideni štiristranski pogovori, vendar je Kurti odpovedal srečanje z Vučićem - kot je pojasnil Borrell, nanj ni bil pripravljen. Hkrati je za izvedbo sestanka postavil tri pogoje, ki pa jih Srbija ni želela izpolniti.

BRUSELJ - Črna gora lahko začne sklepno fazo pristopnih pogajanj z EU, je po medvladni konferenci v Bruslju povedala belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib. Črnogorski premier Milojko Spajić je ob tem dejal, da imajo že pripravljen načrt za nadaljevanje pogajanj, ki so sedem let praktično stala. EU in članicam se je zahvalil za podporo, pri čemer je izpostavil Slovenijo in Hrvaško. Zavzel se je za to, da bi Črna gora najkasneje do leta 2028 postala 28. članica EU.

ZAGREB - Hrvaški predsednik Zoran Milanović je potrdil, da se bo na predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma konec leta, potegoval za drugi mandat. Dodal je, da pri tem pričakuje vnovično podporo največje opozicijske stranke SDP, ki jo je nekdaj vodil. Glede na prve odzive v hrvaškem saboru lahko od večjih strank dejansko pričakuje samo podporo SDP. Predsedniške volitve sicer še niso razpisane, predvidoma pa bodo potekale konec leta.

BERLIN - Zaradi številnih nedavnih kriz so ljudje izgubili zaupanje v vlado, je v nagovoru v nemškem parlamentu opozoril nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da se mora njegova vladajoča koalicija s tem soočiti. Ob tem je naznanil, da so v teku pogovori s koalicijskimi partnerji o proračunu za prihodnje leto. Nemška vlada je medtem sprejela osnutek zakona, ki bo olajšal deportacijo tujih državljanov, ki odobravajo oziroma poveličujejo teroristična dejanja.

BRUSELJ - EU je kot neutemeljeno obsodila nedavno odločitev ruskih oblasti, da blokirajo dostop do več kot 80 evropskih medijev v Rusiji, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell v izjavi, ki so jo podprle vse države članice z izjemo ene. Skupno izjavo v imenu vseh članic unije je domnevno preprečila Madžarska. Borrell je še opozoril, da ruska odločitev dodatno širi že tako močno medijsko cenzuro v Rusiji.

BRUSELJ - Države članice EU so dosegle načelni dogovor o zaostritvi sankcij proti Belorusiji, s čimer želi unija predvsem otežiti izogibanje sankcijam, ki jih je uvedla proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. O dodatnih ukrepih proti Minsku so se pogajale več kot eno leto. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu poudarila, da Belorusija ne sme več služiti kot pot za izogibanje sankcijam, ki jih je unija uvedla proti Moskvi.

MOSKVA - Izdaja nalogov za prijetje nekdanjega ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova je bila absurdna odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da Moskva ne priznava pristojnosti sodišča v Haagu in zato ne priznava tudi teh nalogov. Sodišče Gerasimovu in Šojguju očita izvajanje vojnih zločinov v Ukrajini.

HAAG - Al Hasan Ag Abdul Aziz Ag Mohamed Ag Mahmud je bil na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) spoznan za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, vključno z mučenjem, pohabljanjem in preganjanjem, ki jih je v letih 2012 in 2013 kot vodja džihadistične policije zagrešil med vojno v Maliju v znamenitem mestu Timbuktu. Kazni mu še niso izrekli.

DUNAJ/ŽENEVA - Strokovnjaki ZN za droge so zaskrbljeni, da bi zmanjšanje proizvodnje opija v Afganistanu lahko povečalo povpraševanje med uživalci heroina po nevarnih alternativnih snoveh. Urad za droge in kriminal pri tem opozarja na pojav močnih sintetičnih opioidov, ki so v Evropi vse bolj razširjeni. Število ljudi po vsem svetu, ki uživajo droge, je leta 2022 naraslo na 292 milijonov, kar je za 20 odstotkov več kot pred desetimi leti.