V Slovenski matici slavnostna akademija in simpozij ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije

Ljubljana, 26. junija - Slovenska kulturna akcija (SKA) letos obeležuje 70 let obstoja. Ob tem mejniku osrednjega kulturnega društva slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni, ki je bilo ustanovljeno v argentinskem Buenos Airesu, in skrbi za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu, so danes v Slovenski matici pripravili slavnostno akademijo in simpozij.

Ljubljana.
Slovenska matica.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Na akademiji z naslovom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen so govorci izpostavili pomen slovenske kulture in jezika ter tudi pozvali k nadaljnjemu sodelovanju. Na simpoziju je na programu več različnih prispevkov, ki so osredinjeni na zgodovino in delovanje ter pomen SKA.

Ob koncu današnje slavnostne akademije je SKA ob 70-letnici delovanja tudi dobila priznanje in zahvalo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno predanost kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju, ohranjanju slovenstva in povezovanju slovenskih kulturnikov v tujini ter za neprecenljivo bogatenje skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Da SKA povezuje kulturo in slovenstvo vse od svojega začetka, v ospredju njenega dela pa so prizadevanje za razvoj slovenskega kulturnega sveta in ohranjanje narodne zavesti tako v zamejstvu kot po svetu in matični domovini, je v govoru na slavnostni akademiji poudaril tudi sedanji predsednik SKA Damijan Ahlin.

V izjavi za STA je Ahlin povedal, da je SKA apolitična ter neodvisna organizacija, ki je povezovala in povezuje tudi danes na najvišji ravni kulturnike krščanskega nazora v zamejstvu in po svetu, njeni člani pa prihajajo iz različnih političnih tokov. Glede načrtov za prihodnost je dodal, da so v iskanju pravega podmladka, ki bi omogočil nadaljevanje dela za naprej. Zavedajo se tudi, da se je potrebno še naprej odpirati v svet, predvsem v sodobni digitalni svet.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v pozdravnem govoru izpostavil, da je v sedmih desetletjih pod okriljem SKA nastal pester nabor teoloških, filozofskih, literarnih, zgodovinskih, družbenih, gledaliških in znanstvenih del, številna med njimi pa niso le obogatila kulturnega izraza naroda, ampak so tudi prispevala k povezavi izseljencev z matično državo, s tem pa tudi k ohranjanju in širjenju slovenskih kulturnih vrednot v vseh krajih sveta, v katerih živijo Slovenci in njihovi potomci. Kot je še dodal, sta jezik in kultura srčika identitete vsakega naroda in povezujeta, ne glede na to, kje kdo prebiva.

Znano je, da izven meja Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, kar je petina narodnega telesa.

Svoje pisno sporočilo je akademiji posredoval tudi akademik Zorko Simčič, ki je glede začetkov SKA izpostavil, da je šlo za vabilo kulturnim delavcem v Argentini in po svetu k literarnemu in znanstvenemu ustvarjanju, danes pa njihovo poslanstvo z istim ciljem, čim višja kultura, nadaljujejo mlade generacije. Kot je še dodal, se danes "vsi zavedamo, da nas ne bodo nikoli reševali še taki ekonomski ali politični uspehi, ampak samo širna kultura in globina duha".

Slavnostno akademijo s simpozijem so v Ljubljani poleg SKA in Slovenske matice pripravili še Narodna in univerzitetna knjižnica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba.

SKA so kot osrednje kulturno društvo slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni ustanovili v argentinskem Buenos Airesu 20. februarja leta 1954.

SKA svoje člane povezuje v več odsekih: teološkem, filozofskem, literarnem, likovnem, zgodovinskem, družbenem, glasbenem, gledališkem in znanstvenem. Izdaja tudi splošno kulturno revijo Meddobje in knjige ter organizira kulturne večere, koncerte, gledališke predstave in likovne razstave.

mlj/tv
© STA, 2024