Pregled - svet do 12. ure

BARI - Voditelji držav članic skupine G7, ki so se zbrali na vrhu v južni Italiji, upajo, da bodo dosegli dogovor o zagotovitvi 50 milijard ameriških dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred vrhom dal vedeti, da pričakuje pomembne odločitve. Zelenski, ki se bo pridružil zbranim voditeljem, naj bi z japonskim premierjem in predsednikom ZDA podpisal tudi bilateralna varnostna sporazuma.

BRUSELJ - Članice Nata so spričo ruske grožnje pripravljene odločneje ukrepati proti delovanju ruskih vohunov, je pred srečanjem obrambnih ministrov Nata dejal prvi mož zavezništva Jens Stoltenberg. Dodal je, da med članicami Nata obstaja široko soglasje o potrebi po vojaški podpori Ukrajini. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo ministri potrdili načrt, po katerem bo Nato prevzel usklajevanje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo.

LUXEMBOURG - Sodišče EU je odločilo, da mora Madžarska plačati več kot 200 milijonov evrov in še po milijon evrov za vsak dan zamude zaradi neizvršitve sodbe sodišča iz leta 2020. Takrat je sodišče razsodilo, da Madžarska ni spoštovala pravil prava unije na področju azilne politike. Kot je poudarilo v tokratni odločitvi, neizpolnjevanje obveznosti, ki vključuje izogibanje uporabi skupne politike unije, pomeni novo in izjemno resno kršitev prava EU.

ŽENEVA - Po svetu je prisilno razseljenih 120 milijonov ljudi, kar je rekordno število, v poročilu navaja visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Število prisilno razseljenih narašča že 12 zaporednih let. Vodja UNHCR Filippo Grandi je pojasnil, da konflikti žal ostajajo prevladujoč razlog prisilnih migracij, nanje pa vse bolj vplivajo tudi podnebne spremembe, ki prav tako sprožajo prisilne selitve in konflikte.

BUENOS AIRES - Argentinski senat je v sredo pozno zvečer z minimalno večino potrdil sveženj spornih gospodarskih reform, ki jih je predlagala vlada predsednika Javierja Mileija. Predlog sicer še ni sprejet, saj mora senat obravnavati še vsako točko predloga posebej, nato bo o njem odločal še spodnji dom parlamenta. Med zasedanjem senata v sredo so pred poslopjem argentinskega kongresa ves dan potekali protesti, tudi nasilni spopadi protestnikov s policijo.

RIM - Med razpravo v italijanski poslanski zbornici je v sredo prišlo do fizičnega obračuna, po katerem so enega od predstavnikov opozicije s seje odpeljali v invalidskem vozičku. Spor je povezan z načrti vlade o krepitvi avtonomij dežel, ki bi po mnenju nasprotnikov predloga le še povečal razlike med bogatejšim severom in revnejšim jugom Italije. Opozicija vseskozi poudarja, da bo t. i. diferencirana avtonomija vodila k dezintegraciji Italije.

GRADEŽ - Nekaj kilometrov od obale Gradeža je v sredo potekala reševalna akcija, potem ko je v potniško ladjo na poti proti Trstu začela vdirati voda. Reševalci so s plovila v Tržaškem zalivu rešili okoli 80 oseb. Nekatere izmed njih so preventivno oskrbeli v bližnjih zdravstvenih ustanovah. Vzrok za nesrečo ladje, ki povezuje kraja v Tržaškem zalivu, zaenkrat ostaja neznan, pristojni organi so že začeli preiskavo.

BEOGRAD - Novi direktor srbske varnostno-obveščevalne agencije Bia bo Vladimir Orlić, ki je bil donedavnega predsednik parlamenta, je v sredo odločil svet za nacionalno varnost s predsednikom države Aleksandrom Vučićem na čelu. Orlić, ki velja za enega od največjih Vučićevih podpornikov in kritikov opozicije, bo na čelu Bie zamenjal Aleksandra Vulina. Opozicija je izbiro Orlića označila za zelo slabo novico.

BALTIMORE - Guverner ameriške zvezne države Maryland Wes Moore je v sredo skupaj z ministrom za transport ZDA Peteom Buttigiegom ponovno odprl pristanišče Baltimore, ki je bilo zaprto skoraj tri mesece, potem ko se je konec marca v most Francis Scott Key zaletela tovorna ladja in ga porušila. Sedaj bodo do jeseni 2028 obnovili še porušen most. Popravilo mostu naj bi stalo do 1,9 milijarde dolarjev, Bela hiša naj bi zagotovila sredstva za obnovo.

WASHINGTON - Republikanska večina v predstavniškem domu kongresa ZDA je v sredo pravosodnega ministra ZDA Merricka Garlanda obtožila zaničevanja kongresa, ker ji ni hotel predati tonskega posnetka zaslišanja predsednika ZDA Joeja Bidna pred posebnim tožilcem Robertom Hurom. Republikanci so pred tem dobili vse prepise zaslišanja. Demokrati menijo, da bi te uporabili izključno za namene kampanje pred novembrskimi volitvami. Gre sicer za simboličen ukrep.

WASHINGTON - Odbor za finance ameriškega senata je v sredo sprožil uradno preiskavo poslov Jareda Kushnerja, ki je poročen z Ivanko Trump, hčerko nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Preiskovali bodo Kushnerjevo investicijsko podjetje Affinity Partners, ki je finančno tesno povezano z več arabskimi državami - lahko bi šlo za konflikt interesov. Šlo naj bi sicer tudi za politično maščevanje republikancem zaradi preiskav sina predsednika ZDA Hunterja Bidna.

LOS ANGELES - Skupina nekdanjih zaposlenih v vesoljskem podjetju SpaceX je zoper lastnika podjetja Elona Muska vložila tožbo zaradi domnevnih zlorab na delovnem mestu in nezakonite odpovedi pogodb o zaposlitvi. Muska med drugim obtožujejo namernega ustvarjanja sovražnega delovnega okolja in seksistične korporativne kulture. Podobne obtožbe s strani zaposlenih so v preteklosti letele tudi na podjetje Tesla, ki je prav tako v Muskovi lasti.

LOS ANGELES - Producenti filmov o Jamesu Bondu bodo novembra na slovesnosti prejeli častne oskarje, je v sredo sporočila Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki od leta 2009 nagrade podeljuje ločeno od siceršnjih zlatih kipcev. Priljubljeno franšizo z agentom 007 imata od leta 1995 pod nadzorom Michael G. Wilson in njegova polsestra Barbara Broccoli, ki sta vajeti prevzela po smrti očeta Alberta Broccolija.