Pregled - svet, 1. 6. (sobota)

GAZA/TEL AVIV/NEW YORK - Hamas je sporočil, da pozitivno ocenjuje nov načrt za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev, ki ga je v petek predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Hamas je sporočil, da je naklonjen predlogu, saj predvideva trajno prekinitev ognja, umik izraelskih sil iz Gaze, obnovo in izmenjavo zapornikov. Podporo predlogu je med drugim izrazil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da se pogoji za dosego trajnega premirja v Gazi niso spremenili ter vključujejo uničenje Hamasa in izpustitev vseh talcev, ki jih zadržuje.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden in belgijski premier Alexander De Croo sta v petek ponovno potrdila zavezo za nadaljnjo podporo Ukrajini in govorila o tem, kako najbolje izkoristiti zaplenjeno rusko premoženje v korist Ukrajine, je sporočila Bela hiša. De Croo je Bidnu zagotovil, da je Belgija zaupanja vreden partner glede Ukrajine. Potem ko je Biden Ukrajini dovolil, da ameriško orožje uporablja tudi za omejene napade na rusko ozemlje, je De Croo dejal, da Belgija Ukrajini tega ni dovolila.

KIJEV - Rusija je izstrelila skupno sto raket in brezpilotnih letal na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. V napadu so bili poškodovani energetski objekti v petih regijah, so sporočile ukrajinske letalske sile. Poročil o morebitnih žrtvah ni. Po navedbah ukrajinskega distributerja Ukrenergo je to že šesti obsežni zračni napad na civilno energetsko infrastrukturo od marca.

PRETORIA - Na parlamentarnih volitvah v Južnoafriški republiki je vladajoča stranka Afriški nacionalni kongres ANC prvič po treh desetletjih izgubila absolutno večino. Po preštetih 97,51 odstotka glasov je prejela 40,11-odstotno podporo, je sporočila volilna komisija. V zadnjih 30 letih je stranka ANC na vsakih volitvah dobila absolutno večino in sama vodila najmočnejše gospodarstvo na afriški celini. Izguba absolutne večine pa pomeni, da bo morala ANC za vodenje države prvič v zgodovini oblikovati koalicijo.

NEW DELHI - V Indiji so se končale parlamentarne volitve, ki so potekale šest tednov, od 19. aprila. Po izidih vzporednih volitev je največ glasov osvojila desetletje vladajoča hindujska nacionalistična stranka premierja Narendre Modija, ki se mu tako obeta tretji zaporednih mandat. Modijeva stranka Bharatiya Janata BJP v 543-članskem parlamentu osvojila najmanj 355 sedežev. Za oblikovanje vlade jih potrebuje najmanj 272. Opozicijska zveza, ki jo vodi Kongresna stranka Rahula Gandhija, osvojila več kot 120 poslanskih sedežev. Izidi volitev naj bi bil znani v torek.

RIM - Italijanska premierka in nosilka liste stranke Bratje Italije na evropskih volitvah Giorgia Meloni je na predvolilnem shodu volitve, ki bodo prihodnji teden in na katerih je po napovedih pričakovati porast skrajno desnih strank, označila za referendum med dvema nasprotnima vizijama Evrope. EU mora biti po njenih besedah partnerica nacionalnih držav, ne pa nadgradnja, ki nacionalne države duši.

BUDIMPEŠTA - Desničarske stranke bi lahko odigrale vlogo pri končanju vojne v Ukrajini, je na predvolilnem shodu dejal madžarski premier Viktor Orban. Po njegovem mnenju bi lahko ob vzponu desnice v EU in zmagi Donalda Trumpa na volitvah v ZDA do konca leta oblikovale čezatlantsko mirovno koalicijo.

REYKJAVIK - Na Islandiji so potekale predsedniške volitve. Volivci so izbirali med 12 kandidati in kandidatkami, med katerimi pa ni dosedanjega predsednika Gudnija Johannessona. Glede na javnomnenjske raziskave se obeta tesna tekma med tremi kandidatkami, med njimi je nekdanja premierka Katrin Jakobsdottir, vodja stranke Levo-zeleno gibanje. Glede na javnomnenjske raziskave naj bi prejela 26 odstotkov glasov. S 24 odstotki ji sledi podjetnica Halla Tomasdottir, na tretjem mestu je z 19 odstotki Halla Hrund Logadottir. Izid volitev bo znan v nedeljo zvečer.

TEHERAN - Iran je obsodil uvedbo novih sankcij EU zaradi dobave brezpilotnih letal Rusiji in oboroženim skupinam na Bližnjem vzhodu. Zunanje ministrstvo v Teheranu je potezo označilo za obžalovanja vredno. EU se je znova zatekla k zastarelemu in neučinkovitemu orodju sankcij proti močnemu Iranu, je sporočil tiskovni predstavnik ministrstva. EU je v v petek zaradi dobave dronov Rusiji, namenjenih njeni agresiji na Ukrajino, zagotavljanja dronov oboroženim skupinam na Bližnjem vzhodu ter sodelovanja v iranskem programu proizvodnje brezpilotnih letalnikov med drugim uvedla sankcije proti iranskemu obrambnemu ministru in poveljniku enote iranske revolucionarne garde.

SINGAPUR - ZDA so lahko varne le, če je varna Azija, je na letni varnostni konferenci Shangri-la dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Kot je še zatrdil, je ta regija kljub konfliktom v Evropi in na Bližnjem vzhodu za ZDA ostala prednostno območje delovanja. Peking je kritičen do krepitve vojaškega sodelovanja ZDA z državami v azijsko-pacifiški regiji. To potrjujejo tudi besede kitajskega generalpodpolkovnika Jinga Jianfenga, ki je danes obtožil ZDA, da si prizadevajo zgraditi azijsko-pacifiško različico Nata za ohranitev svoje prevlade v regiji.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v petek soglasno odločil, da se bo misija ZN v Iraku (Unami), ki je bila ustanovljena po ameriški invaziji na Irak leta 2003, končala konec leta 2025. Za konec misije je zaprosila iraška vlada. Iraški premier Mohamed Šia al Sudani je v pismu Varnostnemu svetu sporočil, da ni več razlogov za nadaljevanje misije ZN. Unami ima danes le še 700 članov, ki večinoma svetujejo iraški vladi glede političnih vprašanj in varnostnih reform.

ČEDAD - V italijanski Furlaniji-Julijski krajini so po močnem neurju nadaljevali iskanje dveh deklet in fanta, ki jih je v petek pri Čedadu odnesla reka Nadiža. Možnosti, da so še živi, so skoraj dan po izginotju izjemno majhne. Dve dekleti in fant so bili ob reki Nadiži, ko jih je presenetila ogromna količina vode. Na pomoč so poklicali z otoka sredi reke. Opazili so jih mimoidoči, ki so jim vrgli tudi vrvi, a se jih niso mogli več držati. S posnetkov na družbenih omrežjih je bilo mogoče tudi videti, kako so se poskušali oprijeti eden drugega, a jih je sila vode na koncu odnesla.

MÜNCHEN - Velik del južne Nemčije so zajele obilne padavine, ki se bodo po napovedih vremenoslovcev nadaljevale še danes in jutri. Reke so prestopile bregove v več mestih po državi, prebivalce pa so morali reševati tudi s helikopterjem. Zaradi poplav so odpovedali železniške prevoze med bavarsko prestolnico München, avstrijskim Bregenzom in švicarskim Zürichom. Prizadeta je bila tudi proga med Ulmom in Augsburgom, vlake na dolgih progah med Stuttgartom in Münchnom pa so preusmerili. Oblasti v bavarskem okrožju Augsburg so sporočile, da sta popustila nasip in jez, poplave pa skušajo zajeziti tudi v mestu Reinstetten.

MADRID - Španski regulator je štirim nizkocenovnim letalskim prevoznikom izrekel skupno več kot 150 milijonov evrov kazni, ker potnikom zaračunavajo doplačilo za prenos ročne prtljage. Po poročanju španskih medijev, ki navajajo špansko ministrstvo, pristojno za varstvo potrošnikov, so kazni doletele Ryanair, EasyJet, Vueling in Voloteo. Pravice potrošnikov so družbe kršile z zaračunavanjem doplačil za prenos prtljage na letalo, za izbiro sedežev in za tiskanje vozovnic ter hkrati s prepovedjo plačila z gotovino na okencih za prijavo in pri nakupih na letalu.

BENETKE - Začele so veljati nove omejitve, s katerimi želijo oblasti zmanjšati vpliv množičnega turizma na to zgodovinsko mesto. Po novem so v mestu dovoljene le skupine do 25 ljudi, prepovedana je uporaba glasnih zvočnikov, poroča britanski javni medij BBC. Prevelik turistični obisk velja za eno največjih težav Benetk, kjer živi okoli 250.000 ljudi, v letu 2019 pa ga je obiskalo več kot 13 milijonov turistov.

CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa naj bi na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prvič izstrelila vesoljsko plovilo Starliner s posadko, vendar pa so vzlet manj kot štiri minute pred izstrelitvijo odpovedali. Polet vesoljskega plovila, ki ga je izdelala korporacija Boeing, je bil pred tem maja dvakrat odpovedan zaradi tehničnih težav.