Pregled - svet, 12. 3. (torek)

Ljubljana, 12. marca - Pregled dogodkov v svetu v torek, 12. marca.

STRASBOURG/SARAJEVO - Evropska komisija je članicam EU priporočila začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Kot je že pred tem v Evropskem parlamentu povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, je namreč BiH pokazala, da lahko izpolni pogoje za članstvo, bo pa pred pridružitvijo morala narediti še dodaten napredek. V BiH so priporočilo Bruslja za začetek pristopnih pogajanj pozdravili.

LARNAKA/GAZA - Ladja španske dobrodelne organizacije Open Arms z okoli 200 tonami humanitarne pomoči za prebivalce Gaze je izplula iz ciprskega pristanišča Larnaka. Vodja agencije ZN za podporo palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini pa je v ponedeljek opozoril, da je preživetje prebivalstva Gaze odvisno od humanitarne pomoči. Prihaja je zelo malo, omejitve pa se krepijo - kot primer je navedel izraelsko zavrnitev tovornjaka s pomočjo, ker je ta vključevala medicinske škarje. Izrael je obtožbe zavrnil.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je odredil 300 milijonov dolarjev nujne vojaške pomoči za Ukrajino, v času ko kongres že več mesecev blokira 60 milijard dolarjev vreden paket pomoči za Ukrajino, je sporočila Bela hiša. Paket pomoči vključuje rakete, strelivo in nekaj oklepnih vozil.

BEJRUT/TEL AVIV - Libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah je sporočilo, da je izstrelilo več kot sto raket proti položajem izraelske vojske, kar naj bi bil odgovor na ponedeljkov napad izraelskih sil na vzhodu Libanona, v katerem je bila ubita ena oseba. Izraelska vojska pa je navedla, da je v zadnjih petih mesecih zadela približno 4500 ciljev Hezbolaha v Libanonu in Siriji.

MOSKVA/KIJEV - Ukrajina je izvedla val napadov z droni na cilje v Rusiji, med drugim na mesto Kstovo v regiji Nižnji Novgorod, ki je od ukrajinske meje oddaljeno dobrih tisoč kilometrov. Ukrajinske sile so napadle še šest ruskih regij. O mrtvih in ranjenih niso poročali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v ponedeljek zvečer dejal, da so razmere na fronti zdaj bistveno boljše kot v preteklih nekaj mesecih.

BUKAREŠTA - Romunski predsednik Klaus Iohannis je napovedal kandidaturo za novega generalnega sekretarja zveze Nato. Za favorita za naslednika Jensa Soltenberga na tem položaju sicer velja nizozemski premier Mark Rutte, ki si je že pridobil podporo ključnih držav, a za izvolitev potrebuje podporo vseh članic.

PRAGA - Mineva 25 let od pridružitve Češke, Poljske in Madžarske zvezi Nato, kar je bila prva širitev zavezništva na vzhodu. Na mednarodni konferenci, posvečeni prelomni širitvi, je tedanji predsednik ZDA Bill Clinton pred kritikami, da širitev ne upošteva interesov Rusije, sprejem novih članic branil kot pravo odločitev.

BERLIN - V Nemčiji sta potekali stavki kabinskega osebja pri letalskem prevozniku Lufthansa in strojevodij pri upravljalcu železnic Deutsche Bahn, s tem pa vnovič prihaja do težav v prometu. Stavkajoči zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Na letališču v Frankfurtu bo skupaj odpovedanih 600 letov in prizadetih okoli 70.000 potnikov, na letališču v Münchnu pa bo odpovedanih 400 letov in prizadetih okoli 50.000 potnikov, so sporočili iz Lufthanse.

WASHINGTON - Posebni tožilec Robert Hur je v kongresu ZDA odgovarjal na vprašanja glede svojega poročila o preiskavi zaupnih dokumentov, ki jih je predsednik Joe Biden odnesel iz Bele hiše in jih hranil tudi po tem, ko je zaključil podpredsedniški mandat.

PORT-AU-PRINCE/KINGSTON - Premier Haitija Ariel Henry je pristal na odstop in oblikovanje prehodne vlade, je v ponedeljek potrdil predsednik Gvajane in trenutno predsedujoči Skupnosti karibskih držav (Caricom) Irfaan Ali. Odstop premierja, ki Haiti vodi od atentata na predsednika Jovenela Moiseja leta 2021, so zahtevale oborožene tolpe, ki nadzorujejo okoli 80 odstotkov prestolnice Port-au-Prince.

STRASBOURG - Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je v ponedeljek z veliko večino glasoval za vložitev tožbe proti Evropski komisiji, ker je decembra sprostila 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev za Madžarsko, zamrznjenih zaradi skrbi v zvezi z vladavino prava. Bruselj je odločitev o sprostitvi zamrznjenih sredstev sprejel tik pred zasedanjem Evropskega sveta, na katerem se je obetalo nasprotovanje madžarskega premierja Viktorja Orbana skupnim stališčem glede Ukrajine.

STRASBOURG - Evropski poslanci so podprli revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb, katere namen je zmanjšati porabo energije in izpustov toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energetski učinkovitosti.

BRUSELJ - Vseh 27 držav članic je podprlo Kristalino Georgievo za nov mandat na čelu Mednarodnega denarnega sklada. Belgijski finančni minister Vincent Van Peteghem je pred zasedanjem finančnih ministrov EU izpostavil zaupanje, ki ga EU goji do izvršne direktorice Mednarodnega denarnega sklada. Njen trenutni mandat se izteče 30. septembra.

PARIZ/AJACCIO - Predstavniki francoske vlade in oblasti na Korziki so v ponedeljek dosegli dogovor o osnutku besedila, ki med drugim predvideva priznanje avtonomnega statusa Korzike v francoski ustavi. V skladu z osnutkom bodo lahko oblasti na otoku same prilagajale določene zakone in predpise, vendar pa Korzika ne bo ločena od francoske republike, korziški jezik pa ne bo priznan kot uradni jezik. Gre za ključen korak v smeri avtonomije sredozemskega otoka, ki je pod francosko oblastjo od konca 18. stoletja.

KREMS/DUNAJ - Višje deželno sodišče na Dunaju je v ponedeljek razveljavilo odločitev o premestitvi Josefa Fritzla, ki je 24 let v kleti domače hiše zadrževal svojo hčer in jo zlorabljal, iz strogo varovanega zavoda za osebe z duševnimi motnjami v običajen zapor. Višje sodišče je tako spreobrnilo odločitev deželnega sodišča v Kremsu, da 88-letni Fritzl, ki je bil leta 2009 obsojen na dosmrtno zaporno kazen, ni več nevaren.

BUKAREŠTA - V Romuniji so znova pridržali britansko-ameriškega spletnega vplivneža Andrewa Tatea in njegovega brata, tokrat v okviru preiskave več primerov kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki naj bi jih zagrešila v Združenem kraljestvu med letoma 2012 in 2015. Oba so po zaslišanju izpustili iz pripora, Londonu pa ju bodo izročili šele po zaključku sodnega postopka v Romuniji.

vb/vb
© STA, 2024