Pregled - svet, 1. 2. (četrtek)

BRUSELJ - Voditelji članic EU so na izrednem zasedanju soglasno podprli nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini v višini 50 milijard evrov v okviru evropskega proračuna. Dogovorili so se, da bodo vsako leto razpravljali o izvajanju financiranja, ne bodo pa ga potrjevali, kot je zahteval madžarski premier Viktor Orban. V Kijevu so pozdravili dogovor.

BRUSELJ/PARIZ - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v luči protestov kmetov v Evropi napovedala predlog za zmanjšanje upravnega bremena, da bi odgovorila na nezadovoljstvo kmetijskega sektorja. Francoski kmetje so nadaljevali proteste. Na vpadnicah okoli Pariza so znova postavili več blokad s traktorji, s čimer so onemogočali dostop do prestolnice. Evropskemu protestnemu gibanju kmetov so se pridružili tudi portugalski kolegi. Belgijski kmetje pa so protestirali ob robu vrha unij in s približno 1300 traktorji blokirali bruseljske ulice, tudi v evropski četrti.

LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju z evrom je januarja po prvi oceni znašala 2,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot decembra lani. Na mesečni ravni so se cene medtem znižale za 0,4 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

PRIŠTINA - Evro je postal edina valuta za gotovinske transakcije na Kosovu, kar v praksi pomeni ukinitev srbskega dinarja. EU je vnovič izrazila zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih ukinitev dinarja lahko imela na življenje kosovskih Srbov. Prištino je tudi pozvala k dolgemu prehodnemu obdobju in iskanju rešitve v okviru dialoga.

AMAN/TEL AVIV - Zaradi zmanjšanja sredstev bo morala agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) do konca meseca najverjetneje ustaviti delovanje v Gazi in širši regiji, je sporočil prvi mož UNRWA Philippe Lazzarini. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem v sredo dejal, da se je palestinsko islamistično gibanje Hamas popolnoma infiltriralo v UNRWA in dodal, da bi jo morale nadomestiti druge agencije ZN in humanitarne organizacije.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je z izvršnim ukazom uvedel sankcije proti štirim skrajnim judovskim naseljencem na Zahodnem bregu zaradi nasilja nad Palestinci, je sporočila Bela hiša. Zamrznili so jim morebitno premoženje v ZDA in prepovedali poslovanje z ZDA. Izrael je bil v odzivu kitičen do svoje zaveznice.

WASHINGTON - Ameriške sile so v napadih na položaje hutijevcev v Jemnu ciljale deset dronov in kopensko nadzorno postajo. Obenem so sestrelile protiladijsko raketo in tri v Iranu izdelane drone. Prav tako so na območju Jemna uničili raketo zemlja-zrak, ki je ogrožala ameriško letalo. Hutijevci kljub temu še naprej napadajo ladje v Rdečem morju, v sredo naj bi bila njihova tarča ameriška trgovska ladja.

WASHINGTON - Uradniki vlade ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi že potrdili tarče odgovora na nedaven napad na ameriško oporišče v Jordaniji, v katerem so umrli trije vojaki. Na seznamu naj bi bili tudi iranski objekti v Iraku in Siriji. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je v sredo novinarjem povedal, da ZDA odgovornost za napad pripisujejo krovni organizaciji Islamski odpor, ki vključuje tudi militantno šiitsko skupino Kataib Hezbolah.

ISTANBUL - Neznani napadalec je iz protesta proti vojni v Gazi v tovarni ameriškega kozmetičnega giganta Procter and Gamble zajel najmanj sedem talcev, je sporočila turška policija. Zasebna tiskovna agencija DHA je objavila fotografijo, na kateri je domnevni napadalec oborožen s pištolo in samomorilskim jopičem.

KIJEV/MOSKVA/DUNAJ - Ukrajinske sile bodo okrepile napade na ruske infrastrukturne objekte, je zagrozil vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov. Ob tem je ZDA pozval, naj Ukrajini dobavijo bojna letala A-10, češ da bi ta lahko okrepila protiofenzivo ukrajinske vojske. Ukrajina in Rusija medtem poročata o novih napadih z raketami in droni. Rusko vodstvo ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju pa je po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) uslužbencem ukrajinskega operaterja Energoatom prepovedalo vstop v elektrarno.

EREVAN - Armenija je uradno pristopila k Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Erevan se je za to odločil po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan sredi septembra prevzel nadzor nad regijo Gorski Karabah. S pristopom pa si želi dodatna varnostna zagotovila v odnosu z Azerbajdžanom in drugimi morebitnimi agresorji.

NAYPYITAW - Mjanmarska vladajoča hunta, ki je 1. februarja 2021 prevzela oblast z državnim udarom, je v sredo že petič podaljšala izredne razmere v državi za šest mesecev. Prebivalci Mjanmara so svoje nezadovoljstvo izrazili s tiho stavko. Skrb zaradi nasilja in ponovnega odmika od demokracije v Mjanmaru so izrazili v ZN, EU in številnih državah Zahoda. Ob tem so pozvali k prekinitvi nasilja in demokratični tranziciji.

VATIKAN - Vatikan je v sredo naznanil posvetitev Pietra Wu Yishuna za novega škofa na Kitajskem, že tretjega v tednu dni. To kaže na zbližanje stališča med Pekingom in Svetim sedežem glede občutljivega vprašanja imenovanja škofov v državi.

ŽENEVA - Število novih primerov rakavih obolenj bo do leta 2050 naraslo na 35 milijonov, kar bo za 77 odstotkov več kot leta 2022, je opozorila Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Kot glavne krivce za porast obolenj z rakom je navedla tobak, alkohol, debelost in onesnaženost zraka.

WASHINGTON - Glavni izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg se je v sredo v ameriškem senatu javno opravičil za vse nevarnosti, ki so jim izpostavljeni otroci na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, potem ko so ga skupaj z vodilnimi pri drugih podobnih podjetij senatorji več ur zasliševali na to temo.

WASHINGTON/PEKING - ZDA je uspelo razkrinkati operacijo kitajske hekerske skupine, znane pod imenom Volt Typhoon, ki je po naročilu Pekinga izvajala napade na ključno ameriško infrastrukturo, vključno z energetskim omrežjem in prometnim sistemom, je v sredo sporočil ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI).

LONDON - Na sodišču v Londonu se je začelo sojenje švedski okoljski aktivistki Greti Thunberg in še štirim drugim okoljskim aktivistom zaradi udeležbe na lanskem protestu proti energetskemu sektorju v britanski prestolnici. Obtoženi so kršenja javnega reda in miru ter upiranja organom pregona. Vsi so se že izrekli za nedolžne na uvodnem zaslišanju.