Pregled - svet, 22. 11. (sreda)

DOHA - Izrael in Hamas sta potrdila dogovor, ki predvideva izmenjavo talcev in zapornikov za štiridnevno premirje v Gazi. Izrael vztraja, da gre le za premor, saj da dogovor ne pomeni konca vojaških operacij v oblegani palestinski enklavi. Zaenkrat ni jasno, kdaj bo premirje stopilo v veljavo. Prekinitev spopadov se bo po pričakovanjih začela v četrtek ob 10. uri po lokalnem času (9. uri po srednjeevropskem). V skladu z objavljenim sklepom izraelske vlade, bo premor trajal največ deset dni. V tem času naj bi Hamas izpustil do 100 zajetih talcev v zameno za do 300 palestinskih zapornikov. V prvih štirih dneh premora bo Hamas predvidoma izpustil 50 od skupno 240 talcev v skupinah po najmanj deset oseb, Izrael pa okoli 150 palestinskih zapornikov.

NEW YORK/STRASBOURG - Združeni narodi so dogovor med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas pozdravili kot pomemben korak v pravo smer, a obenem opozorili, da je treba storiti še veliko več. Dogovor so doslej pozdravile številne države, vključno z vsemi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, Nemčijo, Jordanijo in Egiptom, kot tudi EU. Pozdravile so ga tudi palestinske oblasti na zasedenem Zahodnem bregu. Dogovor so pozdravili tudi v EU, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem na razpravi v Evropskem parlamentu napovedal, da bo EU prekinitev ognja skušala izkoristiti za dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

GAZA/RAMALA - Izraelska vojska pred napovedano prekinitvijo spopadov nadaljuje zračne in kopenske operacije ter napade z morja na Gazo. Iz enklave poročajo o izraelskih smrtonosnih napadih na begunski taborišči Džabalija in Nuseirat. Tarča napadov pa je tudi mesto Han Junis na jugu Gaze. Na Zahodnem bregu pa je bilo v izraelski raciji ubitih šest Palestincev.

VATIKAN - Papež Frančišek je sprejel tako svojce izraelskih talcev, ki jih gibanje Hamas zadržuje v Gazi, kot sorodnike palestinskih zapornikov v Izraelu. Obe strani močno trpita, je po srečanju dejal na splošni avdienci in dodal, da dogajanje na Bližnjem vzhodu ni več vojna, temveč terorizem. Zaradi svojih besed na avdienci je bil sicer deležen nekaterih kritik z izraelske strani. Predsednica zveze judovskih skupnosti Italije Noemi Di Segni mu je očitala, da je izenačil obe strani. Palestinska stran pa je po srečanju dejala, da je papež na srečanju priznal, da se nad palestinskim narodom dogaja "genocid", nakar je tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni to zanikal.

LONDON - Britanski zunanji minister David Cameron je sprejel več zunanjih ministrov arabskih in muslimanskih držav. Razprave so bile osredotočene predvsem na to, kako zagotoviti izpustitev vseh talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, kako okrepitvi humanitarno pomoč Gazi in doseči dolgoročno politično rešitev bližnjevzhodne krize.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je na seji o položaju na Bližnjem vzhodu poslušal poročila humanitarnih agencij ZN o položaju v Gazi. Po razpravi ni sprejel nobenega sklepa. Izvršna direktorica Sklada ZN za otroke Catherine Russell je med drugim dejala, da je bilo od 7. oktobra letos v Gazi ubitih več kot 5300 otrok.

MOSKVA/BERLIN/KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin je na virtualnem vrhu skupine 20 gospodarsko najpomembnejših držav (G20) odgovoril na kritike več voditeljev, da so šokirani zaradi vojne v Ukrajini. Dejal je še, da Rusija ni nikoli izključevala možnosti mirovnih pogovorov z Ukrajino, medtem ko se Kijev temu izogiba. Italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Olaf Scholz sta pozvala Rusijo, naj umakne svoje sile z ozemlja Ukrajine. Ruske sile sicer nadaljujejo vojno, saj so ponoči napadle Ukrajino z več kot desetimi brezpilotnimi letalniki in manevrirno raketo. Ukrajinske sile so vse drone sestrelile. Medtem je ukrajinska stran s plovili brez posadke in brezpilotnimi letalniki napadla polotok Krim, ki ga zaseda Rusija, so sporočili iz Moskve.

BERLIN - Nemški kancler Olaf Scholz in italijanska premierka Giorgia Meloni sta podpisala skupni akcijski načrt za poglobitev odnosov med državama in okrepitev sodelovanja na področjih kot so energetika, tehnologija, konkurenčnost in varstvo podnebja. Scholz, ki je Meloni sprejel v Berlinu na prvem nemško-italijanskem vladnem srečanju po letu 2016, je pojasnil, da bodo s sklenjenim načrtom nastali novi skupni projekti.

STRASBOURG - Evroposlanci so na plenarnem zasedanju sprejeli več predlogov in stališč. Med drugim predloge sprememb temeljnih pogodb EU, ki med drugim vključujejo večjo uporabo kvalificirane večine v Svetu EU, pa tudi spremembe sestave in imenovanja Evropske komisije. Sprejeli so še stališče o novih evropskih pravilih za zmanjšanje, ponovno uporabo in recikliranje embalaže ter potrdil proračun EU za prihodnje leto, ki znaša 189,38 milijarde evrov v obveznostih in 142,63 milijarde evrov v plačilih. So pa evropski poslanci zavrnili predlog Evropske komisije za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030. S tem se je najverjetneje zaključila obravnava predloga v tem zakonodajnem obdobju.

MADRID - Zunanji ministri skupine sredozemskih članic EU Med9 so se na prvi srečanju posvetili razmeram v Gazi. Pozdravili so dogovor o premoru spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Strinjali so se, da je rešitev dveh držav edina primerna oziroma ustrezna politična rešitev te bližnjevzhodne krize. Na zasedanju so ministri razpravljali predvsem o možnosti, da bi članice Med9 skupaj koordinirale humanitarno pomoč za Gazo, pa tudi o bodoči povojni obnovi te palestinske enklave.

SKOPJE - Zahodni Balkan je strateško pomemben za Nato, a obstajajo razlogi za skrb, je izpostavil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg po srečanju z voditelji zavezniških držav v regiji. Vse strani je pozval, naj izberejo dialog namesto konflikta, medtem ko neposredne vojne grožnje na Zahodnem Balkanu ne vidi. Generalni sekretar Nata je med glavnimi cilji zveze poleg stabilnosti na Zahodnem Balkanu izpostavil tudi mir v Ukrajini, pri čemer je dejal, da ni nobenih znakov, da bi se bil ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen pogajati o koncu vojne.

HAAG - Na Nizozemskem potekajo predčasne parlamentarne volitve, ki po 13 letih vladanja Marka Rutteja obetajo spremembe v državi. Nizozemsko vlado bi lahko prvič vodila ženska ali pred nekaj meseci ustanovljena stranka borca proti korupciji. Izid je glede na ankete težko napovedati.

HELSINKI/MOSKVA - Finska bo zaprla vse mejne prehode z Rusijo, z izjemno enega, je izjavil finski premier Petteri Orpo. Moskvi je ponovno očital, da migrante namerno usmerja proti meji. Mejni prehodi bodo zaprti od petka do 23. decembra. Finska pa je zaradi povečanega migracijskega pritiska za pomoč zaprosila evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex.

PRAGA/VARŠAVA - Češka in poljska vlada sta sporočili, da nameravata podaljšati nadzor na mejah s Slovaško, da bi tako omejili migracije. Češki notranji minister Vit Rakušan povedal, da bo v ponedeljek v Budimpešti srečanje ministrov Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Če se bo nadzor odpravil, potem se morajo o tem strinjati vse države srednje Evrope, je dodal.

WASHINGTON - Ameriško vojaško letalo je v povračilnem napadu na eno od proiranskih oboroženih skupin v Iraku ubilo več njenih pripadnikov. "Milice s podporo Irana" so po navedbah Pentagona pred tem izstrelile balistično raketo kratkega dosega na ameriško in zavezniško osebje v državi. Ameriške sile v Iraku in Siriji so bile po navedbah Pentagona od 17. oktobra napadene približno 66-krat.

ŽENEVA - Različice novega koronavirusa še vedno predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi, je v torek sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je stopnjo nevarnosti ene od njih z nižje povišala na višjo. Ob tem je ljudi pozvala, naj ostanejo pozorni, saj da virus kroži in se spreminja

SAN FRANCISCO - Sam Altman se vrača na funkcijo glavnega izvršnega direktorja podjetja OpenAI, so sporočili iz tega podjetja, ki je lani vzpostavilo slavnega klepetalnega robota umetne inteligence ChatGPT. Upravni odbor OpenAI je Altmana minuli teden nepričakovano odpustil, kar je v podjetju in širše sprožilo veliko razburjenje.