Pregled - svet, 23. 7. (julij)

ATENE/RODOS - Gasilci se še vedno borijo z obsežnim požarom na grškem otoku Rodos, pri čemer opozarjajo, da močan veter otežuje njihova prizadevanja. Doslej so iz domov in turističnih nastanitev evakuirali skoraj 20.000 ljudi, po podatkih grške policije gre za največjo tovrstno akcijo na otoku doslej. Številne turistične agencije in letalske družbe medtem odpovedujejo potovanja na Rodos. Gasilci in lokalni uradniki opozarjajo, da bi boj s požarom, ki na zelo obiskanem otoku divja sredi glavne turistične sezone, lahko trajal več dni.

ODESA/SANKT PETERBURG - Ruske sile so ponoči znova obstreljevale ukrajinsko pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju, ki je pomembno tranzitno vozlišče za izvoz žita iz Ukrajine. V napadih sta umrli dve osebi, najmanj 22 je ranjenih. Zadeli naj bi tudi pravoslavno katedralo v zgodovinskem središču mesta, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine. Iz Moskve so sicer sporočili, da je ruska vojska "uničila predvidene cilje".

SANKT PETERBURG - Sestala sta se predsednika Rusije in Belorusije, Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko. To je njuno prvo srečanje v živo, odkar je Lukašenko junija posredoval pri končanju upora ruske najemniške vojaške skupine Wagner. Putin je dejal, da je ukrajinska protiofenziva proti Rusiji spodletela, Lukašenko pa je povedal, da naj bi pripadniki skupine Wagner, ki so trenutno v Belorusiji, želeli oditi na Poljsko, vendar jim to preprečujejo in jih zadržujejo na ozemlju Belorusije.

KIJEV/BRUSELJ - Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo na zahtevo Ukrajine v sredo sklical zasedanje nedavno vzpostavljenega sveta Nato-Ukrajina. Srečanje na ravni veleposlanikov bo namenjeno posvetovanju o najnovejših dogodkih ter o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Stoltenberg je pred napovedjo srečanja po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o odstopu Rusije od dogovora o izvozu žita in o nadaljnjih korakih za vključitev Ukrajine v severnoatlantsko zavezništvo.

MADRID - Španski premier Pedro Sanchez je pozval prebivalce svoje države, naj se današnjih parlamentarnih volitev udeležijo v čim večjem številu. Njegov glavni nasprotnik Alberto Nunez Feijoo, ki vodi desnosredinsko ljudsko stranko PP, pa je ocenil, da je na današnjih volitvah "veliko na kocki". Oba sta menila, da bodo današnje volitve zelo pomembne - tako za Španijo kot za Evropo. Do 14. ure je glasovalo 40,5 odstotka volilnih upravičencev, kar je več kot na zadnjih volitvah leta 2019, vendar je kasneje udeležba nekoliko upadla. Rekordno visoko pa je število glasovnic, oddanih po pošti.

JERUZALEM/TEL AVIV - Izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju so vgradili srčni spodbujevalnik, po uspešni operaciji naj bi kmalu zapustil bolnišnico in se udeležil seje izraelskega parlamenta, ki znova obravnava sporno pravosodno reformo njegove skrajno desne vlade. Nasprotovanje načrtovani reformi, o kateri naj bi izraelski poslanci glasovali v ponedeljek, je v soboto na ulice mest po vsej državi spravilo več sto tisoč, po navedbah organizatorjev več kot pol milijona ljudi. Protesti se danes nadaljujejo, predvsem v večjih mestih.

PHNOM PENH - V Kambodži so se po današnjih parlamentarnih volitvah zaprla volišča, poteka štetje glasov. Iz Ljudske stranke Kambodže (CPP) dolgoletnega voditelja Hun Sena so sporočili, da na volitvah zmagujejo z veliko prednostjo. V luči popolne odsotnosti prave opozicije je zmaga CPP sicer pričakovana. Uradni rezultati bodo sicer predvidoma znani najkasneje do ponedeljka.

RIM - Italijanska premierka Giorgia Meloni gosti konferenco na temo migracij v Sredozemlju, na katero so bili povabljeni voditelji več sredozemskih držav. Namen konference je podaljšati dogovor s Tunizijo, ki ga je podprla Evropska unija, da bi omejila prihod migrantov na evropske obale. Konference sta se udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

VATIKAN - Papež Frančišek je ob vročinskih valovih, poplavah in gozdnih požarih, ki pustošijo po svetu, politične voditelje vseh držav pozval, naj storijo več v boju proti podnebnim spremembam. Posebej je omenil nedavne poplave v Južni Koreji, ki so zahtevale več kot 40 življenj. Spomnil je tudi na več tisoč migrantov, ki že več tednov tičijo v puščavah severne Afrike. Evropske in afriške vlade morajo poskrbeti za te ljudi, je dejal.

RIM - Severno Italijo so v soboto spet prizadela močna neurja s točo. Po poročanju italijanskih medijev je bila še posebej prizadeta dežela Emilija-Romanja, kjer je predsednik dežele Stefano Bonaccini razglasil izredne razmere. V južni in osrednji Italiji medtem vztraja huda vročina - na jugovzhodu Sicilije so izmerili več kot 47 stopinj Celzija, ponekod na otoku je zaradi visokih temperatur prišlo do izpadov električne energije. Gasilci v deželi Kalabrija na jugu države se borijo z gozdnimi požari.

MONTREAL - Najmočnejše deževje v vzhodni kanadski provinci Nova Škotska v več kot 50 letih, ki se je začelo v petek, je sprožilo poplave, ki so po navedbah lokalnih oblasti povzročile nepredstavljivo škodo. Pogrešajo štiri ljudi, med njimi dva otroka. Premier Nove Škotske Tim Houston je povedal, da je v manj kot 24 urah v provinci padlo približno toliko dežja, kot ga običajno pade v treh mesecih.

KABUL - Nenadne poplave so v Afganistanu prizadele najmanj osem provinc. Najhuje je v osrednjem delu države, kjer je umrlo več kot 30 ljudi, so sporočili predstavniki lokalnih oblasti. Po podatkih državnega organa za nadzor nad nesrečami pogrešajo še več deset ljudi. Na stotine hiš naj bi bilo poškodovanih ali uničenih, ceste pa so zaprte za promet. Talibanske oblasti so v izjavi pozvale agencije za nujno pomoč, naj pomagajo žrtvam.