Tudi avstrijska Koroška z digitalnim zemljevidom spominskih obeležij žrtev nacizma

To so avstrijska Štajerska, Predarlska in Tirolska. Cilj snovalcev je, da naj bi projekt, ki so ga poimenovali Digitalna krajina spomina v Avstriji (Derla) in poteka od leta 2019, zajel celotno Avstrijo.

Kaj je Derla?

Digitalna krajina spomina v Avstriji (Derla) je projekt dokumentiranja in posredovanja. Dokumentira avstrijska spominska mesta in simbole za žrtve ter mesta nacionalsocialističnega nasilja. Glavni cilj projekta je kritična presoja nacionalsocializma kot tudi spomina nanj ter žrtve nacizma, piše na spletni strani projekta.

Derlo sestavljajo zemljevidi spominjanja, na kateri so označeni vsi kraji, ki spominjajo na žrtve, nasilje nacističnega režima in odpora, kurirane poti spominjanja, arhiv imen žrtev nacizma ter didaktični pripomočki, ki jih je za avstrijsko Koroško 24. Vsak spominski kraj je dokumentiran z aktualnimi fotografijami in opisan z dodatnimi informacijami, imena žrtev pa spremljajo tudi njihove kratke biografije, ki so urejene po posameznih avstrijskih zveznih deželah in po abecedi. Za avstrijsko Koroško jih je več kot 800.

Derla kot prispevek k uravnoteženju kulture spominjanja na avstrijskem Koroškem

Na spletni platformi je zbranih več kot 230 spominskih obeležij za žrtve nacizma z avstrijske Koroške, kjer so bili doslej na javno dostopnih mestih dobro vidni predvsem nemški nacionalni spomeniki. Na avstrijskem Koroškem tako stoji od 800 do 900 spominskih obeležij za padle vojake prve in druge svetovne vojne, kar je tako imenovano junaško spominjanje vojakov vojn.

Kot je v pogovoru za STA povedal Daniel Wutti s celovškega Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na pedagoški visoki šoli, je Derla za avstrijsko Koroško nadvse pomemben projekt, saj uravnoveša spomin na zgodovinsko dogajanje in ozavešča tako posameznike kot celotno avstrijsko družbo o doslej marginaliziranih skupinah žrtev nacizma.

Največjo skupino žrtev nacizma na avstrijskem Koroškem predstavljajo prav koroški Slovenci, čeprav so bile žrtve tudi Judi, Jehove priče in Romi. Spomin nanje je bil doslej v avstrijski javnosti marginaliziran in potisnjen na rob.

Po oceni Wuttija obstaja velika nevarnost, da gredo dvojezičnost avstrijske Koroške in koroški Slovenci v pozabo, saj mladi zelo malo vedo o zgodovini svoje lastne domovine. Derla je tako korak v pravo smer, saj prikaže bolj celovito in dvojezično zgodovino avstrijske Koroške.

Na avstrijskem Koroškem je imel poleg tega desetletja dolgo negativno konotacijo partizanski spomin, ki je bil neločljivo povezan s Titovim komunizmom in je veljal za slovanski poskus priključitve južne avstrijske Koroške k Jugoslaviji. Z Derlo partizanski boj na avstrijskem Koroškem in celotni Avstriji postaja viden kot pomembna dejavnost, saj je prav partizanski odpor koroških Slovencev kasneje postal eden od temeljev avstrijske državne pogodbe, v Avstriji pa doslej zavedanja o tem skorajda ni bilo. Tudi partizanski spomeniki, ki obeležujejo oboroženi odpor proti nacizmu, še vedno stojijo daleč od središč, postavljeni so v gozdovih in na zasebnih zemljiščih, je pojasnil Wutti.

Derla tudi pokaže, da je bilo veliko spomenikov za žrtve nacizma na avstrijskem Koroškem postavljenih šele po letu 2012. Razlogov za to je po mnenju Wuttija več. Eden je gotovo knjiga Maje Haderlap Angel pozabe, za katero je leta 2011 dobila nagrado Ingeborg Bachmann, ter tudi kompromisni dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem istega leta ter spremembe na čelu deželne politike.

Bo avstrijska država poskrbela za Derlo v slovenskem jeziku?

Derla je uporabnikom dostopna zgolj v nemškem jeziku, zato si Wutti želi, da bi bila v več jezikih, predvsem v slovenščini, sploh tisti del, ki se nanaša na avstrijsko Koroško, za kar bi morala poskrbeti avstrijska država. Na finančno podporo k prevodu v slovenski jezik bi tako lahko pogledali tudi kot na prispevek Avstrije k poravnavi zamolčanih krivic, ki so se koroškim Slovencem zgodile v preteklosti. Ti poleg uradnega opravičila avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna ob stoti obletnici koroškega plebiscita leta 2020 drugih oprijemljivih dejanj še niso dočakali.

V Celovcu so projekt Derla prestavili maja, odzivi so bili dobri in pozitivni, a je umanjkal prepotrebni kritični razmislek.

"Izvedeli smo, da so bile žrtve med nami, da so bile žrtve tudi v Celovcu, bilo pa je zamolčano, kako se je desetletja dolgo na avstrijskem Koroškem ravnalo s temi spomini, da je bil torej desetletja dolgo spomin prikazan enostransko," je še menil Wutti in dodal, da bi bila nujno potrebna samokritika družbe avstrijske Koroške in da bi morale skrb za spomenike žrtev nacizma prevzeti javne ustanove, kar je trenutno zgolj v domeni različnih "majhnih društev in posameznikov, ki v to vlagajo veliko energije in prostega časa".

Derla tako tudi pokaže, da je bila večina spominskih obeležij postavljena na zasebno pobudo, v najboljšem primeru je javna politika deloma finančno prispevala k postavitvi.

Derla je dostopna prek spletne povezave sta.si/qbSUxh.