Leto dni po volitvah v DZ vladna koalicija trdna, iz opozicije očitki o neučinkovitosti

Ljubljana, 24. aprila - Mineva leto dni od zadnjih volitev v DZ, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda. Preboj v DZ je uspel še SDS, NSi, SD in Levici. Razmerja v DZ ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev, njeno delo pa je za zdaj v veliki meri zaznamovalo tudi soočanje s političnim preigravanjem izkušene opozicije.

Šempeter pri Gorici.
Volitve, oddaja glasu, glasovnica, volilna skrinjica, volišče, volivec.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Vladna koalicija, ki se je v prvo leto mandata podala s smelimi napovedmi o izvedbi velikopoteznih reform zatrjuje, da je po številnih političnih preizkušnjah v minulem letu še vedno trdna in enotna. Iz opozicijskih SDS in NSi je medtem slišati predvsem kritike o neučinkovitosti koalicijskega trojčka in ocene, da bodo od napovedanih reform ostale zgolj časovnice.

Ob skoraj 71-odstotni volilni udeležbi je sicer politična novinka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba pred enim letom osvojila rekordnih 41 poslanskih mandatov v DZ. Sledile so SDS (27 mandatov), NSi (8 mandatov), SD (7 mandatov) in Levica (5 mandatov).

Na lanskih aprilskih volitvah je iz parlamenta sicer izpadlo več strank. Vnovičen preboj v DZ ni uspel strankama dveh nekdanjih premierjev LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, ki sta se nato v naslednjih mesecih združili s Svobodo. Pred vrati parlamenta so ostale še Konkretno, ki je na volitvah nastopila na listi Povežimo Slovenijo, SNS in DeSUS.

Novoizvoljeni sklic DZ se je na ustanovni seji sestal 13. maja, poslanci pa so na čelo DZ prvič izvolili žensko, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič.

Dober mesec po volitvah, 25. maja, je DZ Roberta Goloba izvolil za mandatarja za sestavo nove vlade, ki je še isti dan vložil listo ministrskih kandidatov. Golobova vlada, ki jo je sestavil s SD in Levico, je v DZ zaprisegla 1. junija.

A je bil razrez resorjev drugačen, kot so si zamislili v koalicijskem trojčku, saj je SDS na predlog sprememb zakona o vladi vložila zahtevo za razpis referenduma. Vlada je tako v začrtani obliki z 20 resorji zaživela šele v začetku letošnjega leta, po zeleni luči volivcev na referendumskem odločanju konec novembra lani.

Na referendumih na pobudo SDS so volivci potrdili še koalicijske novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi.

V DZ sta se morali v tem letu ob interpelaciji o njunem delu zagovarjati tudi dve ministrici Golobove vlade, in sicer zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki pa je po zaostritvi odnosov s premierjem odstopila. Tik pred obletnico parlamentarnih volitev pa se je vladna koalicija soočila tudi z interpelacijo o delu celotne vlade, ki jo je vložila poslanska skupina SDS.

lad/bst
© STA, 2023