Pregled - svet, 29. 3. (sreda)

KIJEV/LONDON/ZAPOROŽJE - Ruske sile nadaljujejo napade na mesto Bahmut, pri čemer so delno tudi uspešne, je priznal ukrajinski generalštab, ne da bi navedel podrobnosti o ruskih uspehih. Nekoliko drugače sicer navaja britansko obrambno ministrstvo, ki trdi, da je Kijevu ruske sile uspelo pregnati s pomembne oskrbovalne poti v Bahmutu. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je medtem ob obisku nuklearke Zaporožje na vzhodu Ukrajine posvaril pred povečano vojaško aktivnostjo v okolici elektrarne in dodal, da pripravlja varnostni načrt, katerega cilj je zavarovanje nuklearke.

BERLIN - Britanski kralj Karel III. je začel tridnevni obisk v Nemčiji, svoj prvi državniški obisk v tujini kot monarh. Z berlinskega letališča se je s soprogo Camillo najprej odpravil do Brandenburških vrat, kjer ju je sprejel nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Ta je obisk kraljevega para označil za veliko osebno gesto.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je ob odprtju drugega vrha za demokracijo dejal, da se svet obrača v smeri svobode, vendar ne vsepovsod, pri čemer je omenil Kitajsko in Rusijo. Napovedal je tudi porabo 690 milijonov ameriških dolarjev za utrjevanje demokracije po svetu.

NEW YORK - Generalna skupščina ZN je sprejela resolucijo, v kateri poziva Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), naj opredeli pravne obveznosti držav v zvezi s podnebnimi spremembami. Čeprav mnenje sodišča ni zavezujoče, bo pomagalo državam pri sprejemanju drznejših podnebnih ukrepov, je prepričan prvi mož ZN Antonio Guterres. Ukrep, za katerega si že leta prizadeva mladina iz Vanuatuja in pacifiških otokov, poziva Meddržavno sodišče v Haagu, naj določi obveznosti držav glede varovanja podnebja in pravne posledice, ki jim grozijo, če tega ne storijo.

OSLO - Število uporabnih jedrskih bojnih glav na svetu se je v letu 2022 povečalo, je razvidno iz poročila nevladne organizacije Norwegian People's Aid. Skupna zaloga jedrskega orožja na svetu, ki vključuje tudi iz uporabe umaknjeno orožje, se sicer še naprej zmanjšuje. Skupna uničevalna moč trenutnega svetovnega jedrskega arzenala je enaka več kot 135.000 bombam, kakršno so ameriške sile odvrgle na Hirošimo leta 1945, piše v poročilu. Arzenal se je lani povečal za 136 bojnih glav, pripravljenih za uporabo, za kar so zaslužne predvsem Rusija, Kitajska, Indija, Severna Koreja in Pakistan.

TAIPEI/PEKING - Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je odpotovala na obisk v Gvatemalo in Belize, na poti tja in nazaj pa se bo ustavila v ZDA, kjer naj bi se sestala s predsednikom predstavniškega doma kongresa Kevinom McCarthyjem. V Pekingu so postanek Tsai v ZDA in njeno morebitno srečanje z McCarthyjem že označili za novo provokacijo. Potovanje voditeljice samoupravnega otoka sledi obisku njenega predhodnika na kitajski celini, ki se tam mudi od ponedeljka. Ma Ying-jeou, ki je vodil Tajvan med letoma 2008 in 2016, je sploh prvi aktualni ali nekdanji voditelj Tajvana, ki je obiskal Peking od razcepa Kitajske ob koncu državljanske vojne leta 1949.

NEW YORK - Zvezni tožilci v New Yorku so ustanovitelja kriptoborze FTX Sama Bankman-Frieda v torek obtožili, da je enemu ali več kitajskim uradnikom nakazal 40 milijonov dolarjev podkupnine. Namenjena naj bi bila odmrznitvi sredstev, povezanih z njegovim poslovanjem s kriptovalutami. Z obtožnico o zaroti za kršitev določb zakona o preprečevanju podkupovanja v tujini se je število točk obtožnice, s katerimi se sooča Bankman-Fried, potem ko so ga decembra aretirali na Bahamih in od tam izročili v ZDA, povečalo na 13. FTX je 11. novembra razglasil stečaj, Bankman Fried pa se po plačilu 250 milijonov dolarjev varščine zagovarja na prostosti.

BARCELONA - Španska policija je ob vrnitvi v Španijo v torek pridržala evropsko poslanko in katalonsko separatistko Claro Ponsati. V Španijo se je vrnila prvič po petih letih, policisti pa so jo aretirali v Barceloni, ko se je na ulicah glavnega katalonskega mesta sestala s privrženci. Po poročanju španskih medijev so jo po petih urah izpustili. V skladu z reformami aktualne vlade Pedra Sancheza, Ponsati zaradi njenih političnih aktivnosti ne grozi zaporna kazen, se pa mora kljub temu 24. aprila zglasiti na vrhovnem sodišču.

PARIZ/KIJEV - Francoski parlament je v torek veliko lakoto v Ukrajini, znano tudi kot holodomor ali gladomor, v kateri je v 30. letih prejšnjega stoletja v času vladavine sovjetskega diktatorja Josipa Stalina umrlo več milijonov ljudi, priznal za genocid. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločitev pozdravil kot zgodovinsko. V resoluciji, ki so jo poslanci spodnjega doma parlamenta sprejeli s 168 glasovi proti dvema, so francosko vlado pozvali, naj stori enako. Besedilo resolucije so podpisali člani sedmih od desetih političnih skupin v narodni skupščini. Niso ga podpisali poslanci skrajno leve stranke Nepokorna Francija (LFI), komunistov in skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN).

BRUSELJ - Evropska komisija je Estonca Henrika Hololeija na njegovo lastno zahtevo odstavila s položaja vodje generalnega direktorata za transport in ga imenovala za svetovalca v direktoratu za mednarodna partnerstva. Hololei se je v začetku marca znašel pod pritiskom, potem ko je na dan prišlo, da mu je Katar plačal več službenih poti v to državo. Položaj svetovalca v generalnem direktoratu za mednarodna partnerstva bo zasedel 1. aprila.

VATIKAN - Papeža Frančiška so sprejeli v bolnišnico v Rimu, kjer so mu opravili nekaj že prej načrtovanih pregledov. Po navedbah virov v Vatikanu je opravil vse predvidene preglede, njegovo zdravstveno stanje pa ne vzbuja skrbi. V univerzitetni bolnišnici Gemelli naj bi 86-letni papež ostal najmanj čez noč.

VATIKAN - Vpliven član vatikanske komisije za boj proti spolnim zlorabam otrok v Cerkvi Hans Zollner je sporočil, da odstopa, ob tem pa bil kritičen do dela komisije. Kot je pojasnil, zaradi strukturnih in praktičnih težav ne more nadaljevati dela v komisiji, ki jo je papež Frančišek ustanovil leta 2014. V izjavi o odstopu, ki ga je papež sprejel že 14. marca, je Zollner navedel več težav v komisiji. Po njegovih besedah med drugim tako ni jasno, po kakšnih merilih so izbrani člani komisije ter njihove vloge in odgovornost. Kritiziral je tudi nezadostno finančno odgovornost. Zapisal je še, da mora biti jasno, kako se v komisiji porablja denar in kako sprejemajo odločitve.

LONDON - Velika Britanija namerava prosilce za azil začasno nastaniti v opuščenih vojaških oporiščih, v prihodnosti pa bi lahko za ta namen uporabila tudi trajekte in ladje, kar bi zmanjšalo stroške nastanitve, je dejal britanski minister za priseljevanje Robert Jenrick. Dodal je, da namerava vlada v oporiščih nastaniti več tisoč ljudi. Načrtom britanske vlade nasprotujejo dobrodelne organizacije, ki so jih označile za "skrajno neprimerne", in pa laburistična stranka.

NAYPYITAW - Mjanmarska volilna komisija, ki jo sestavljajo pripadniki vojaške hunte, je v torek sporočila, da bo stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD) zaprte voditeljice Aung San Suu Kyi razpuščena, ker se v skladu z novimi volilnimi pravili ni ponovno registrirala. Suu Kyi medtem prestaja 33-letno zaporno kazen, ki ji jo je naložilo sodstvo hunte. Januarja letos je hunta političnim strankam dala dva meseca časa za ponovno registracijo pred novimi volitvami, za katere pa ni jasno, kdaj jih bodo izvedli. Po mnenju nasprotnikov oblasti te sicer ne bodo niti svobodne niti poštene.

ŽENEVA - Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so v torek v prenovljenih priporočilih zapisali, da zdravim odraslim ne priporočajo več kot tri odmerke cepiva, saj dodatni odmerki zagotavljajo le malenkostno višjo zaščito. Kljub temu pa poudarjajo, da cepljenje z dodatnimi odmerki ne predstavlja dodatnih tveganj. Strokovnjaki vsem še naprej priporočajo cepljenje z dvema osnovnima odmerkoma in dodatnim odmerkom, najbolj ogroženim delom prebivalstva pa predlagajo cepljenje z dodatnimi odmerki in sicer šest do 12 mesecev po prejemu zadnjega odmerka cepiva.

ZÜRICH - Upravni odbor bančnega velikana UBS je na čelo banke ponovno postavil Sergia Ermottija, da bi vodil prevzem banke Credit Suisse, ki se je znašla v težavah. Mesto predsednika uprave bo prevzel 5. aprila. Novi stari prvi mož banke je UBS že vodil devet let, in sicer je bil zadolžen za povrnitev njenega ugleda po tem, ko jo je Švica rešila pred propadom leta 2008.