Pregled - svet do 12. ure

BRUSELJ - Sporazum o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, o vsebini katerega sta se v ponedeljek v Bruslju strinjala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, med drugim predvideva izmenjavo predstavništev. Poleg tega predvideva medsebojno priznanje dokumentov. O njegovi implementaciji se morata strani še dogovoriti. Opozicija v Prištini kritizira Kurtija, da je v okviru dialoga z Beogradom pristal na še en dogovor, v katerem ni priznanja Kosova. Ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar pa meni, da bo potrebnega še veliko dela za sklenitev sporazuma med državama.

BELFAST - Britanski premier Rishi Sunak bo na Severnem Irskem predstavil dogovor med Londonom in Brusljem o izvajanju severnoirskega protokola, t.i. windsorski okvir, ki sta ga v ponedeljek potrdila s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Sunak naj bi se med drugim srečal s politiki, ki so doslej zavračali določila protokola. Vodja stranke severnoirskih unionistov (DUP) Jeffrey Donaldson je kmalu po dogovoru opozoril, da še naprej obstajajo "vprašanja, ki vzbujajo skrb". Kot je dodal, bo stranka pred odločitvijo glede sodelovanja v vladi v Belfastu.

WASHINGTON - Finančna ministrica ZDA Janet Yellen je v ponedeljek nenapovedano obiskala Kijev, kjer je najavila sprostitev dodatne gospodarske pomoči za Ukrajino v vrednosti 1,25 milijarde dolarjev. To je prvi sveženj iz deset milijard dolarjev vrednega paketa finančne pomoči Ukrajini, ki ga je konec lanskega leta potrdil zvezni kongres v Washingtonu. Po navedbah Kijeva se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahvalil ZDA za trajno podporo od začetka ruske invazije februarja lani. ZDA so Ukrajini v zadnjem letu namreč že namenile 13 milijard dolarjev gospodarske pomoči.

WASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče bo prisluhnilo argumentom za in proti načrtu predsednika ZDA Joeja Bidna o odpisu dela študentskih dolgov. Sodišče bo svojo končno odločitev o trenutno blokiranem programu odpisa objavilo predvidoma do junija. Do Bidnovega delnega odpisa je bilo upravičenih 43 milijonov Američanov, program pa bi stal 400 milijard dolarjev v naslednjih 30 letih. Za program se je prijavilo 26 milijonov ljudi in od tega so 16 milijonom odpis že potrdili, nakar so nastopili republikanci in konservativni sodniki, ki so zadevo ustavili.

ZAGREB - Na Hrvaškem, kjer je bila Dalmacija od nedelje popoldne zaradi slabega vremena odrezana od preostalega dela države, je od ponedeljka zvečer znova odprta avtocesta za osebna vozila, ki potujejo iz notranjosti proti Splitu in obratno, je sporočil hrvaški avtoklub (Hak). Za tovornjake še vedno velja prepoved vožnje v obe smeri.

KABUL - Talibanske sile so v nedeljo zvečer v Afganistanu ubile regionalnega poveljnika skrajne sunitske skupine Islamska država (IS) Karija Fateha, je v ponedeljek sporočil talibanski predstavnik. Lansko poročilo Varnostnega sveta ZN je Fateha opisalo kot ključnega poveljnika, zadolženega za vojaške operacije na območju Indije, Irana in Srednje Azije.

WASHINGTON - Tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price je v ponedeljek dejal, da je Izraelec, ki ga je na okupiranem Zahodnem bregu ubil palestinski napadalec, bil prav tako ameriški državljan. Price je Izrael ob tej priložnosti pozval, naj ukrepa tudi proti naseljencem, ki so požigali palestinske hiše in avtomobile. Kritike je omilil s pohvalo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in predsednika Isaca Hercoga, ker sta pozvala Izraelce, naj prenehajo z maščevalnim nasiljem.

DUNAJ - Avstrija razmišlja o nakupu dodatnih lovskih letal. To je v pogovoru za časnik Oberösterreichische Nachrichten nakazala obrambna ministrica Claudia Tanner. V Avstriji, ki ima status nevtralne države, se medtem vrstijo pozivi k razpravi o spremembi avstrijske varnostne politike, ki so se okrepili po ruski agresiji na Ukrajino. Avstrijska vojska bo prejela dodatna sredstva in bo lahko šla v nove nabave potrebnega orožja in opreme, zato se po besedah obrambne ministrice Tanner postavlja vprašanje, ali ne bi z dodatnimi proračunskimi sredstvi povečali tudi števila lovcev prestreznikov, ki jih ima država na voljo.

KIJEV/BEOGRAD - Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v odzivu na medijska poročanja o domnevnih dobavah srbskih raket Ukrajini sporočil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme "niti eni strani v konfliktu". Vučević se je s tem odzval na prispevek ruskega provladnega novičarskega portala Mash o tem, da je Srbija svoje orožje izvozila v Ukrajino. Po navedbah portala je srbsko podjetje za proizvodnjo orožja Krušik, ki je v državni lasti, izvozilo 3500 122-mm raket M21 v Turčijo, ta pa jih je potem dostavila Ukrajini prek Slovaške.

NEW YORK - Predsednik družbe Fox Corp. Rupert Murdoch je leta 2021 na zaslišanju pred odvetniki podjetja Dominion priznal, da so komentatorji televizije Fox News širili lažne trditve nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov, da so bile predsedniške volitve leta 2020 ukradene. Odlomki teh zaslišanj so bili objavljeni v ponedeljek. Družba Dominion Voting Systems, ki prodaja strojno in programsko opremo za elektronsko glasovanje, toži televizijo Fox News za 1,6 milijarde dolarjev zaradi poslovne škode, ki naj bi ji medijska hiša povzročila z obrekovanjem.

WASHINGTON - Površina morskega ledu na Antarktiki se je prejšnji teden verjetno skrčila na rekordno nizko raven, je v ponedeljek opozoril ameriški nacionalni podatkovni center za sneg in led na univerzi Colorado v Boulderju. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo obseg ledu še zmanjšal, preden se bo končala letošnja poletna sezona taljenja. Taljenje ledu, ki plava v morju, ne pripomore bistveno k dvigu morske gladine, saj se ta led že nahaja v morju in zajema prostornino, ki jo nato zapolni staljena voda. Vendar pa vse večja izguba morskega ledu izpostavlja ledene plošče in njihove ledenike valovom, ki pospešujejo njihovo razpadanje in taljenje.

LEVERKUSEN - Nemški kemijski velikan Bayer je lani ustvaril 4,15 milijarde evrov čistega dobička, kar je štirikrat več kot predlani. K dobrim rezultatom so prispevale višje cene izdelkov in močno povpraševanje po sredstvih za zatiranje plevela na osnovi glifosata.

NEW YORK - Ponudnik spletnih komunikacijskih storitev Zoom je v zadnjem četrtletju preteklega poslovnega leta vknjižil 104 milijonov dolarjev (98 milijonov evrov) izgube. Prihodki so v četrtletju, ki se je za podjetje končalo z 31. januarjem, znašali 1,1 milijarde dolarjev (milijardo evrov), kar je štiri odstotke več kot pred enim letom. V začetku tega meseca je Zoom napovedal, da bo zaradi negotovih gospodarskih razmer zmanjšal število zaposlenih za 15 odstotkov oziroma za približno 1300 ljudi.