Pregled - svet, 16. 10. (nedelja)

PEKING - Prihajajo težki časi, moramo se pripraviti na boj z "močnimi vetrovi, nemirnimi vodami in celo nevarnimi nevihtami", je ob odprtju XX. kongresa komunistične partije posvaril kitajski predsednik Xi Jinping. V več kot uro in pol trajajočem govoru je izpostavil velik pomen tokratnega kongresa, saj ta poteka v turbulentnih in za partijo kritičnih časih. Med drugim je obljubil, da bo Kitajska aktivno sodelovala v globalnem boju proti podnebnim spremembam, in ponovil nasprotovanje "mentaliteti hladne vojne". Načetih odnosov z ZDA ni izrecno omenjal, prav tako ne ruske invazije na Ukrajino. Večino govora je sicer namenil notranjepolitičnim temam, pri čemer je med drugim odločno zagovarjal vztrajanje Pekinga pri politiki ničelne tolerance do covida-19.

KIJEV - Ukrajinska vojska je sprožila novo ofenzivo za osvoboditev južne regije Herson. Rusko obrambno ministrstvo je sicer sporočilo, da so ruske sile ofenzivo že odvrnile. Medtem se nadaljuje ruski pritisk na vzhodu države, zlasti v bližini industrijskega mesta Bahmut, ki pa po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ostaja v ukrajinskih rokah. Sirene, ki opozarjajo na nevarnost ruskih zračnih napadov, so se medtem v različnih delih Ukrajine davi znova oglasile. Med drugim naj bi mesto Nikopolj zadelo več kot 30 ruskih izstrelkov. Proruski separatisti so medtem ukrajinsko vojsko obtožili, da je v minulih 24 urah izvedla 40 napadov na cilje v Donecku, v katerih naj bi bil ubit en civilist, še štirje pa ranjeni.

MOSKVA - V napadu na vojaškem vadišču v ruski regiji Belgorod ob meji z Ukrajino je bilo v soboto ubitih najmanj enajst ljudi, še 15 je bilo ranjenih. Med mrtvimi sta tudi dva napadalca, o katerih so v Moskvi uradno razkrili le, da prihajata iz ene od nekdanjih sovjetskih republik. Napad so obenem označili kot teroristično dejanje. Napadalca sta sicer z malokalibrskim orožjem streljala na prostovoljce, ki so se javili za sodelovanje v t. i. posebni vojaški operaciji Rusije v Ukrajini in so se na vadišču urili v streljanju. Med žrtvami naj ne bi bilo nobenega lokalnega prebivalca.

PARIZ - Po treh tednih stavke zaposlenih pri francoskem energetskem velikanu TotalEnergies, ki je že vodila v pomanjkanje goriva, je v francoski prestolnici na desettisoče ljudi protestiralo zaradi vse višjih življenjskih stroškov. Demonstracije so sklicale levičarske stranke, vodil pa jih je vodja stranke Nepokorna Francija Jean-Luc Melenchon. Po oceni policije se je zbralo okoli 30.000, po navedbah organizatorjev pa 140.000 protestnikov. Nekateri med njimi so nosili rumene jopiče, simbol pogosto nasilnih protivladnih protestov v letu 2018. Prišlo je tudi do izgredov.

BONN - Nemški Zeleni se se ta konec tedna zbrali na kongresu stranke v Bonnu. Na dnevnem redu so imeli za stranko pereča vprašanja, povezana z energetsko krizo in vojno v Ukrajini. Kljub nezadovoljstvu v stranki, ki načeloma nasprotuje jedrski energiji, so delegati že v petek podprli predlog o podaljšanju delovanja dveh od treh preostalih nemških nukleark, ki bi ostali v pripravljenosti za nujne primere. Danes so, čeprav s tesno večino, pritrdili še vladnim načrtom glede rabe premoga v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. V soboto so medtem z veliko večino podprli nadaljnje dobave orožja Ukrajini in zavrnili več predlogov, ki so to kritizirali kot odmik od pacifistične tradicije stranke.

TEHERAN - V zloglasnem zaporu Evin v Teheranu, ki je namenjen predvsem političnim zapornikom in protivladnim aktivistom, so v soboto izbruhnili nemiri, ki jim je sledil obsežen požar. Po navedbah lokalnih medijev in sodeč po posnetkih, objavljenih na spletu, je prišlo tudi do streljanja. Oblasti so ponoči zatrdile, da je ogenj pogašen in da so razmere znova pod nadzorom. kasneje so sporočile, da so štirje zaporniki umrli, še 61 pa je bilo ranjenih. V bolnišnico so prepeljali deset ranjenih, štirje od njih so v kritičnem stanju. Kaos v zaporu je sledil večtedenskim protestom v Iranu, ki jih je sprožila smrt 22-letne Mahse Amini in so terjali več kot sto življenj.

WASHINGTON - Ustanovitelj podjetja SpaceX, milijarder Elon Musk je v soboto sporočil, da bo njegovo podjetje vendarle še naprej financiralo satelitski internet Starlink v Ukrajini. Pred tem je namreč v petek v seriji tvitov opozoril, da vzdrževanje Starlinka stane 20 milijonov dolarjev na mesec, SpaceX pa naj bi doslej za vzdrževanje Ukrajine na spletu porabil 80 milijonov dolarjev. Hkrati je namignil, da tega ne more financirati v nedogled.

ATENE - Na grškem otoku Kreta sta v silovitem deževju, ki je povzročilo uničujoče poplave, umrli dve osebi, so sporočili tamkajšnji gasilci. O smrti 50-letnega moškega, ki je ostal ujet v avtomobilu, ki ga je odnesla deroča voda, so lokalne oblasti poročale že v soboto, danes pa so gasilci v morju našli še truplo 49-letne ženske, ki je pred tem veljala za pogrešano. Po besedah guvernerja Krete Stavrosa Arnautakisa so bili na otoku v minulih dneh priča najhujšemu neurju v zadnjih sto letih, gmotna škoda pa je ogromna.

ATENE/ANKARA - Grška policija je ob meji s Turčijo po lastnih navedbah rešila skupino 92 nezakonitih migrantov, ki so bili goli in nekateri z vidnimi telesnimi poškodbami. Moške so našli v petek, potem ko so na gumijastih čolnih prečkali mejno reko Evros. Poleg grških mejnih policistov naj bi bili ob tem prisotni tudi sodelavci agencije EU za zunanje meje Frontex. Namestnik turškega notranjega ministra Ismail Catakli je sicer na Twitterju zavrnil očitke Aten in zatrdil, da gre za lažno novico oziroma podtikanje grških grozodejstev Turčiji.

RIM - Predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa, član postfašističnih Bratov Italije, se nekaj dni po izvolitvi že sooča z grožnjami skrajnih levičarjev, zaradi katerih je policija sprožila preiskave. Med drugim je bila nedaleč od vhoda v pisarno njegove stranke v Rimu narisana peterokraka zvezda, simbol skrajne levičarske teroristične skupine Rdeče brigade. Na mostu v bližini Koloseja pa je bil razvit transparent z napisom "Dobrodošel, predsednik La Russa. Odpor se nadaljuje". Njegovo ime je bilo obrnjeno na glavo, kar naj bi namigovalo na fašističnega voditelja Benita Mussolinija, katerega truplo so leta 1945 obesili za noge.

KAMPALA - Zaradi širjenja ebole so v dveh najbolj prizadetih okrožjih v Ugandi v soboto razglasili tritedensko ustavitev javnega življenja. To za sosednji okrožji Mubende in Kassanda v osrednjem delu države med drugim pomeni zaprtje barov, nočnih klubov in cerkva, odpoved razvedrilnih dogodkov, uvedbo policijske ure in prepoved potovanj. V zadnjem izbruhu ebole, ki se je začel septembra, je po najnovejših uradnih podatkih umrlo že 19 ljudi, virus pa so potrdili pri 58 osebah. 20 ljudi je medtem okrevalo. A dejanske številke so verjetno višje.

CIUDAD DE MEXICO - V streljanju v baru v osrednji Mehiki je bilo v soboto ubitih dvanajst ljudi, so sporočile lokalne oblasti. Do napada je prišlo v zvezni državi Guanajuato, ki je postala prizorišče vse bolj krvavega spora med rivalskima karteloma, ki se ukvarjata predvsem s preprodajo mamil in krajo goriva.

RIM - Po svetu obeležujemo svetovni dan hrane. Letos je ta posebej osredotočen na temo prehoda na trajnostne prehranske sisteme. Trenutni prevladujoči sistem proizvodnje in porabe hrane je namreč škodljiv tako za naravne vire kot za zdravje ljudi, zato so spremembe nujne, opozarjajo pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Po podatkih FAO sicer svet pridela dovolj hrane za vsakogar, a je ta neenakomerno porazdeljena. Lakota se tako le še povečuje, med poglavitnimi razlogi so revščina in naraščajoče ekonomske neenakosti, pa tudi konflikti, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pandemija covida-19. FAO ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi.