Tedenski pregled - svet od 7. 10. do 13. 10.

Ljubljana, 14. oktobra - Nobelova nagrada za mir bo šla letos v roke borcem za človekove pravice v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji. Na vojno v Ukrajini to sicer ni vplivalo; spopadi so se nadaljevali. Rusija je po eksploziji na mostu na Krim sprožila val raketnih napadov na ukrajinska mesta. Evropska komisija je medtem predlagala, da se BiH podeli status kandidatke.

PETEK, 7. oktobra

        OSLO -Letošnjo Nobelovo nagrado za mir si bodo v luči vojne v Ukrajini razdelili zagovorniki človekovih pravic in borci za demokracijo v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini - Belorus Ales Bjaljacki ter organizaciji Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Odbor želi letos s to nagrado izpostaviti pomen civilne družbe in opozicije v vsaki družbi - tako demokratični kot avtokratski.
        PRAGA - Voditelji članic EU so se na neformalnem vrhu strinjali, da je pri nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo, vključno z omejevanjem cen plina, potreben evropski pristop. Znova so potrdili polno podporo Ukrajini in dosegli dogovor o misiji EU za usposabljanje ukrajinskih vojakov.
        ŽENEVA - Svet ZN za človekove pravice je potrdil, da bo pričel spremljati stanje človekovih pravic v Rusiji. To je prva resolucija v zgodovini, ki se osredotoča na kršitve pravic znotraj te države.
        LUXEMBOURG - Avstrija je vložila tožbo pri Sodišču EU zaradi opredelitve jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod.
        WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal izvršni ukaz za zaščito osebnih podatkov državljanov EU in ZDA, pri čemer je upošteval evropske pomisleke, med drugim menda tudi na področju zbiranja in zlorabe podatkov ameriških obveščevalnih agencij. V Bruslju so potezo že pozdravili kot bistven korak naprej pri obnovi varnega in prostega pretoka podatkov čez Atlantik.
        PRAGA - EU bo v Armenijo poslala civilno misijo, ki bo pomagala pri določanju meje z Azerbajdžanom, sta po srečanju ob robu prvega zasedanja Evropske politične skupnosti sporočili sprti strani, med katerima je septembra ponovno izbruhnilo nasilje v pokrajini Gorski Karabah.
        DUBLIN - Vas Creeslough na severu Irske je pozno zvečer pretresla močna eksplozija na črpalki goriva, pri čemer je umrlo najmanj deset ljudi. Več ljudi je poškodovanih, okolica pa je dobesedno opustošena. Vzroke za eksplozijo še ugotavljajo.
        LONDON - Tekmovanje za pesem Evrovizije bo 13. 5. prihodnje leto v angleškem Liverpoolu. Prireditev bi sicer morala gostiti letošnja zmagovalka Ukrajina, a so organizatorji zaradi varnosti za gostiteljico izbrali drugouvrščeno Veliko Britanijo.
        LAGOS - Na narasli reki v nigerijski zvezni državi Anambra se je prevrnil prenapolnjen čoln, pri čemer je umrlo najmanj 76 ljudi. Večina žrtev naj bi bilo žensk in otrok, ki so se želeli umakniti na varno pred poplavami.

SOBOTA, 8. oktobra

        SEVASTOPOL - Most, ki povezuje rusko celino z nezakonito priključenim ukrajinskim polotokom Krim, je bil delno porušen v močni eksploziji, domnevno tovornjaka bombe. Del cestišča je padel v morje, zraven na železniškem mostu pa je zgorelo sedem vagonov vlaka z gorivom. Pri tem so bili ubiti tudi najmanj trije ljudje.
        MOSKVA - Ruska vojska v Ukrajini je po nizu porazov v invaziji, ki jo je začela februarja, dobila novega poveljnika, 55-letnega generala Sergeja Surovikina.
        BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija v skladu z dogovorom z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom gradila naftovod do Madžarske. Tako naj bi Srbija dobila novo pot za dobavo nafte in s tem možnost izbire, je dejal po tistem, ko je Hrvaška dosegla, da Srbija ne bo mogla več uvažati ruske nafte prek Omišlja na Krku in Jadranskega naftovoda.
        BERLIN - Na severu Nemčije so za tri ure popolnoma obstali vsi medkrajevni in mednarodni vlaki, kar je bila po navedbah upravljavca Deutsche Bahn posledica sabotaže. Preiskavo dogodka so prevzele varnostne oblasti. Prizadetih je bilo sicer več tisoč ljudi.

NEDELJA, 9. oktobra

        ZAPOROŽJE/MOSKVA - Ruske sile so znova obstreljevale stanovanjske predele mesta Zaporožje na jugu Ukrajine, pri čemer je bilo po navedbah mestnih oblasti ubitih najmanj 17 ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za absolutno zlo.
        DUNAJ - V Avstriji so potekale predsedniške volitve, na katerih si je sedanji predsednik Alexander Van der Bellen zagotovil nov šestletni mandat že v prvem krogu. Osvojil naj bi 55 odstotkov glasov. Volilna komisija sicer čaka še na več kot 800.000 glasovnic po pošti, a naj te ne bi več pomembno spremenile rezultatov volitev.
        HANNOVER - Nemški socialdemokrati so na volitvah v zvezni deželi Spodnja Saška s 33 odstotki glasov ohranili položaj najmočnejše stranke. Krščanski demokrati so dosegli slabši izid, vzpon pa so zabeležili Zeleni, pa tudi skrajna desnica. Izidi predstavljajo pomemben uspeh za kanclerja Olafa Scholza, ki ga je potreboval v času energetske krize.
        TEHERAN - V Iranu so se nadaljevali protesti proti režimu, ki so izbruhnili po smrti 22-letne Mahse Amini. Medtem so hekerji vdrli v program državne radiotelevizije in predvajali posnetek iranskega verskega voditelja s tarčo na glavi in v plamenih.
        PJONGJANG - Severna Koreja je izstrelila še dve balistični raketi. Skupaj je bila to že sedma izstrelitev v zadnjih dveh tednih. Južnokorejska vojska je dogodek označila za resno provokacijo.

PONEDELJEK, 10. oktobra

        KIJEV/MOSKVA - Kijev in druga večja mesta v Ukrajini so bila tarča ruskih raketnih napadov, ki so terjali najmanj 19 življenj, več kot sto pa je bilo ranjenih. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da so napadi odgovor na eksplozijo na mostu na Krim, ki jo je označil za teroristično dejanje, odgovornost zanjo pa pripisal ukrajinskim tajnim službam. Zahod se je na ruske napade odzval z ogorčenjem in obsodbami.
        MINSK - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je Ukrajino in njene zahodne zaveznice obtožil, da pripravljajo napad na ozemlje njegove države. Kot je dejal, bosta Belorusija in Rusija začeli nameščati skupno regionalno skupino oboroženih sil.
        STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za ekonomijo bodo letos prejeli Ben Bernanke, Douglas Diamond in Philip Dybvig, ker so pomembno izboljšali razumevanje vloge bank v gospodarstvu, zlasti v finančni krizi, pa tudi reguliranje finančnih trgov.
        STRASBOURG - Letošnji dobitnik nagrade Vaclava Havla za človekove pravice je ruski opozicijski politik in zgodovinar Vladimir Kara-Murza, je sporočila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Kara-Murza, ki je v priporu že od aprila, je glasen nasprotnik ruske invazije na Ukrajino.
        SARAJEVO - Državna volilna komisija BiH je sprejela odločitev o ponovnem štetju glasov za predsednika Republike Srbske, potem ko so ugotovili številne nepravilnosti pri dosedanjem izidu volitev, ki so potekale 2. oktobra. Gre za prvo takšno odločitev v dosedanji volilni praksi v BiH.

TOREK, 11. oktobra

        SANKT PETERBURG - Ruski predsednik Vladimir Putin je vodji mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaelu Grossiju dejal, da je odprt za dialog o jedrski elektrarni v Zaporožju, ki je pod nadzorom ruskih sil. Grossi pa je opozoril, da so razmere v Zaporožju zaradi rednega obstreljevanja vse bolj nevarne, nestabilne in zahtevne.
        KIJEV/BERLIN - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditeljem držav skupine G7 dejal, da ima ruski predsednik Vladimir Putin še vedno prostor za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Pozval je k pomoči Ukrajini pri financiranju sistema zračne obrambe. Članice G7 so mu obljubile nadaljnjo finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo.
        WASHINGTON - IMF je v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved za svetovno gospodarsko rast za letos ohranil pri 3,2 odstotka, za leto 2023 pa jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka. Opozoril je tudi na visoko inflacijo, ki bo vrhunec dosegla letos, a bo povišana ostala daljše obdobje.
        LONDON - Kronanje kralja Karla III. bo potekalo 6. 5. prihodnje leto, so sporočili iz Buckinghamske palače. Karel III. je bil sicer za kralja že razglašen 10. 9., dva dni po smrti matere, kraljice Elizabete II.
        JERUZALEM/BEJRUT - Izrael je po intenzivnih pogajanjih pod okriljem ZDA sporočil, da je z Libanonom dosegel zgodovinski dogovor o morski meji, ki poteka na območju, bogatim z zemeljskim plinom.
        CARACAS/CIUDAD DE GUATEMALA/MIAMI - Zaradi močnega deževja in poplav po tropski nevihti Julia je v Srednji in Južni Ameriki umrlo najmanj 59 ljudi. Posebej prizadeta je Venezuela, kjer je zaradi zemeljskega plazu, ki se je sprožil v soboto ponoči, življenje izgubilo najmanj 50 ljudi.
        WASHINGTON - Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da ji je 26. 9. s trčenjem sonde v asteroid uspelo spremeniti njegovo smer, kar ponuja upanje, da bo lahko morda v prihodnje preusmerila asteroid, ki bo ogrožal Zemljo.

SREDA, 12. oktobra

        NEW YORK - Generalna skupščina ZN je sprejela resolucijo, ki zavrača ruske lažne referendume za priključitev ukrajinskih ozemelj ter zahteva konec agresije proti suvereni in neodvisni članici ZN. Za resolucijo je glasovalo 143 članic, pet jih je bilo proti, 35 pa vzdržanih.
        BRUSELJ - Evropska komisija je predlagala, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo v EU. Končno odločitev bodo sprejeli voditelji EU, predvidoma na decembrskem vrhu. V BiH so odločitev komisije pozdravili.
        BRUSELJ - Srbija mora biti bolj usklajena z zunanjo politiko EU, tudi pri sankcijah proti Rusiji, uvedenih zaradi njene agresije na Ukrajino, je ob predstavitvi širitvenega poročila za Srbijo poudaril evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.
        PRAGA - Ministri članic EU za energetiko so na neformalnem zasedanju zbližali stališča glede nadaljnjih ukrepov za soočanje z energetsko draginjo. Evropska komisija bo zdaj do 18. 10. pripravila konkretne predloge.
        MOSKVA - Rusija je pripravljena obnoviti dobavo plina po plinovodu Severni tok 2, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Nemčija je predlog že zavrnila.
        BRUSELJ - Zahodni zavezniki si bodo prizadevali Ukrajini zagotoviti več sistemov zračne obrambe, da bi se ta lahko zaščitila pred neselektivnimi ruskimi napadi, je ob srečanju kontaktne skupine za podporo obrambe Ukrajine napovedal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
        WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bodo sledili ukrepi, potem ko je Savdska Arabija skupaj z drugimi državami članicami organizacije držav izvoznic nafte Opec glasovala za znižanje proizvodnje nafte, kar je povzročilo rast cen.
        TEHERAN - Iranske oblasti so sporočile, da so vložile obtožnice proti več kot sto ljudem zaradi protestov, ki so državo zajeli po smrti Mahse Amini. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamanej je za proteste znova obtožil sovražnike iz tujine.

ČETRTEK, 13. oktobra

        RIM - Na ustanovnem zasedanju italijanskega parlamenta je bil za vodjo senata izbran drugi človek postfašističnih Bratov Italije, kontroverzni Ignazio Benito La Russa, znan po čaščenju fašizma.
        BRUSELJ - Obrambni ministri članic Nata so se po sabotažah na plinovodih Severni tok dogovorili, da bodo okrepili zaščito kritične infrastrukture. Dogovorili so se tudi o povečanju zalog streliva in opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini zmanjšujejo. Podpora članic Nata Ukrajini se sicer medtem nadaljuje; zahodne zaveznice so napovedale dobavo najsodobnejših sistemov zračne obrambe Kijevu.
        BRUSELJ - Nemčija je skupaj z več kot dvanajstimi državami, med katerimi je tudi Slovenija, začela izvajati projekt za vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe. S tem si države želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo.
        ASTANA - Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom predlagal vzpostavitev plinskega vozlišča v Turčiji. Erdogan pa je predlagal Turčijo kot posrednico pri morebitnih mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino.
        VARŠAVA - Število nezakonitih vstopov v EU prek njenih zunanjih meja se je v obdobju med letošnjim januarjem in septembrom v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 povečalo za 70 odstotkov in doseglo najvišjo raven po letu 2016, je sporočila evropska agencija za zunanje meje Frontex.
        BAGDAD - Iraški parlament je kurdskega politika Abdela Latifa Rašida izvolil za novega predsednika države. Ta je nato za premierja imenoval Mohameda al Sudanija. Irak je bil brez vlade od parlamentarnih volitev oktobra lani.
        PJONGJANG - Severna Koreja je v smeri Japonskega morja ponovno izstrelila balistično raketo, že sedmo v zadnjih dveh tednih.
        HARTFORD - Porota v ameriški zvezni državi Connecticut je v sredo desničarskemu provokatorju Alexu Jonesu, ki se skriva za ustavno pravico do svobode govora, naložila plačilo 965 milijonov dolarjev odškodnine. Finančno se je namreč okoristil z lažmi, da je bil pokol 20 otrok leta 2012 v osnovni šoli v Newtownu prevara.
        ČAČAK - Pri samostanu Jovanje na jugozahodu Srbije se je pretrgal viseči most, pri tem pa sta umrli najmanj dve osebi, 12 je poškodovanih.

mva/lkr
© STA, 2022