Pregled - svet do 12. ure

EDMONTON - V bližini odročne staroselske skupnosti v kanadski provinci Saskatchewan je bilo v nedeljo v morilskem pohodu ubitih najmanj deset ljudi, še vsaj 15 je ranjenih. Policija osumljenca za napade, moška stara 30 in 31 let, ki sta žrtve zabodla, še išče. Sta na begu z avtomobilom ter naj bi bila oborožena in zelo nevarna. Motiv za napad ni znan. Žrtve so sicer našli na kar 13 različnih lokacijah. Nekatere naj bi napadalca izbrala načrtno, druge naj bi napadla naključno. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov v Kanadi doslej.

SANTIAGO DE CHILE - Čilski volivci so na referendumu v nedeljo zavrnili novo ustavo, ki naj bi nadomestila sedanjo, ki izhaja še iz obdobja vojaške diktature Augusta Pinocheta. Nova ustava, ki naj bi bila ena najbolj naprednih, socialnih in okoljsko naravnanih na svetu, je na referendumu prejela le 38,1 odstotka podpore, nasprotovalo pa ji je 61,9 odstotka volivcev. Levo usmerjeni čilski predsednik Gabriel Boric je poraz sprejel, a obenem obljubil, da si bo še naprej prizadeval za politično reformo države.

KIJEV/LONDON - Ukrajinske sile so osvobodile vas Visokopilja v južni regiji Herson, je v nedeljo sporočil namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko in objavil fotografije izobešenih ukrajinskih zastav. Po poročanju medijev naj bi ukrajinske enote znova zavzele tudi vas Ozerne v regiji Doneck. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem v svojem rednem nagovoru ponoči poudaril, da se ukrajinske zastave vse pogosteje vračajo v kraje, kamor spadajo, in dodal, da v državi ni več prostora za okupatorje. Kljub ukrajinski protiofenzivi na jugu države so ruske sile še vedno primarno osredotočene na zavzetje vzhoda, medtem ocenjujejo na britanskem ministrstvu za obrambo.

MOSKVA - Cene plina v Evropi so v luči zaprtja plinovoda Severni tok 1 zjutraj ponovno zrasle. Na nizozemskem vozlišču TTF je cena poskočila za 28 odstotkov. Oktobrske terminske pogodbe za megavatno uro zemeljskega plina so dosegle 275,2 evra. Ruski energetski velikan Gazprom je 31. avgusta zaprl dobavo plina po Severnem toku 1. Napovedali so, da bo zapora trajala tri dni, v tem času pa naj bi na plinovodu izvedli rutinska vzdrževalna dela. Gazprom je nato 2. septembra sporočil, da so med deli odkrili okvaro v turbini, zato bo dobava plina ostala ustavljena.

TEHERAN - Iran se je v času vojne v Ukrajini in ob bojazni, da bi pozimi v Evropi lahko prišlo do pomanjkanja plina, stari celini ponudil kot dobavitelj energije. Kot je znano, imamo potrebne zaloge plina ter tudi potencial, tako da lahko pokrijemo potrebe v Evropi, je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Naser Kanani. A kot je dodal, je treba pred tem oživiti mednarodni jedrski sporazum in ukiniti vse gospodarske sankcije, ki so jih proti Iranu uvedle ZDA.

ZAGREB - Na Hrvaškem je od danes obvezno dvojno označevanje cen. Ponudniki trgovskega blaga in storitev morajo cene tako prikazovati v kunah in evrih, po fiksnem menjalnem tečaju 7,53450 kune za evro. Evro bo uradna valuta na Hrvaškem postal 1. januarja 2023, plačevanje v kunah pa bo mogoče do vključno 14. januarja.

ANKARA - V Turčiji je letna inflacija avgusta dosegla 80,2 odstotka, kar je 0,5 odstotka več kot julija, ko je znašala 79,7 odstotka, je objavil turški državni statistični urad. S tem je bila dosežena nova najvišja raven po letu 1998. Upočasnitev rasti cen je pričakovati proti koncu leta.

PEKING - Peking je ameriško agencijo za nacionalno varnost (NSA) obtožil, da je v zadnjih letih na Kitajskem izvedla več deset tisoč tisoč hekerskih napadov. Kitajski center za odzivanje na računalniške viruse (CVERC) v poročilu obtožuje NSA, da je tako "ukradla" več kot 140 gigabajtov občutljivih podatkov. Pri tem med drugim izpostavlja domnevno infiltracijo enega od uradov NSA v omrežje javne politehnične univerze v mestu Xian. ZDA so Kitajsko v minulih letih večkrat obtožile izvajanja hekerskih napadov. To so v Pekingu sicer vedno znova zanikali, a so se le redko odzvali z lastnimi podrobnimi opisi domnevnih ameriških hekerskih napadov.

PEKING - Kitajsko je prizadel močan potres, v katerem je po prvih poročilih državnih medijev umrlo najmanj sedem ljudi, nastala je tudi resna škoda na stanovanjskih objektih. Epicenter je bil približno 43 kilometrov jugovzhodno od mesta Kangding v provinci Sečuan, na globini desetih kilometrov, tresljaje pa so čutili tudi v bližnjih mestih Chengdu in Chongqing. Po podatkih ameriških in evropskih seizmologov je imel potres magnitudo 6,6, medtem ko kitajski mediji navajajo magnitudo 6,8.

KABUL - Vzhod Afganistana je ponoči stresel močan potres z magnitudo 5,3, v katerem je bilo po dosedanjih podatkih oblasti v provinci Kunar ubitih najmanj šest ljudi, devet jih je bilo ranjenih. Potres je poškodoval tudi od 40 do 50 hiš. Žarišče potresa je bilo blizu mesta Džalalabad.

BUDIMPEŠTA - Na železniškem prehodu v bližini vasi Kunfeherto na jugovzhodu Madžarske je umrlo pet ljudi, potem ko je na nezavarovanem prehodu na tire zapeljal avtomobil, v katerega je trčil potniški vlak. Policija je sporočila, da so voznik avtomobila in štirje potniki umrli na kraju nesreče, nihče od potnikov na vlaku pa ni bil poškodovan.

RIGA - V Baltsko morje je v nedeljo zvečer strmoglavilo manjše zasebno letalo Cessna 551 s štirimi osebami na krovu. Poleg pilota naj bi bila na krovu še tričlanska družina iz Nemčije - oče, mati in hči. Letalo je bilo na poti iz Španije v nemški Köln, a je zgrešilo smer in se znašlo daleč nad Baltskim morjem. Zakaj točno, še ni povsem jasno.

MÜNCHEN - Mineva 50 let od terorističnega napada palestinske skupine Črni september na olimpijskih igrah (OI) v Münchnu leta 1972, v katerem je umrlo 11 članov izraelske olimpijske ekipe. Slovesnosti v bližini Münchna se bosta poleg okoli 70 sorodnikov žrtev udeležila tudi izraelski predsednik Izak Hercog in nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Berlin je sicer šele pred nekaj dnevi dosegel dogovor s svojci žrtev glede finančne odškodnine, ki naj bi znašala 28 milijonov evrov.

KALKUTA - Mineva 25 let od smrti matere Tereze, ki je svoje življenje posvetila najrevnejšim prebivalcem indijskega mesta Kalkuta. Za svoje delo je prejela Nobelovo nagrado za mir, dan pred 19. obletnico njene smrti pa jo je papež Frančišek razglasil za svetnico.