28 dni do OI - Zena se ne da pojasniti, zen je treba doseči

Čeprav svet zen povezuje z Japonsko, gre dejanski izvir te religije iskati na Kitajskem, kjer sta se združila mahajana budizem iz Indije in taoizem. Nauki zen budizma, ki išče pomena življenja neposredno skozi meditacijo, brez razmišljanja in besed, so nato v 12. stoletju prek Koreje prišli do Japonske.

Kot je zapisano na spletni strani muzeja Met v New Yorku, se je zen v deželi vzhajajočega sonca nato hitro razširil s pomočjo samurajskega razreda, ki je imel v tistem času izjemno politično moč. Med 14. in 16. stoletjem je veljal za največjo šolo budizma na Japonskem.

Še danes mu po nekaterih ocenah sledi okoli 20 odstotkov Japoncev, kar je približno tretjina privržencev budizma v tej državi. Budizem je sicer po podatkih japonskega ministrstva za kmetijstvo iz leta 2018 druga najbolj razširjena religija za taoizmom. Ti dve religiji se med seboj ne izključujeta, tako da več Japoncev sledi obema.

Pristopi zena so kompatibilni s številnimi religijami, tudi s krščanstvom. A je na zahodu njegov koncept pogosto narobe razumljen, poudarja britanski BBC. Zen tako kot vse religije temelji na iskanju razsvetljenja, a pri temu ljudi usmerja predvsem v sebe brez predpisanih obredov.

Tako je doseganje zena predvsem individualna stvar, ki ne temelji na verskih zapisih ali knjigah. Kot še izpostavlja BBC: "Zen ni odvisen od besed - treba ga je izkusiti, da bi ga lahko razumeli." Prvi korak je doseganje nadzora nad mislimi skozi meditacijo in drugimi pristopi, z namenom ustavljanja logičnega razmišljanja.

Zen se ukvarja s stvarmi, takšne kot so in brez potrebe za interpretacijo. Tako tiste, ki ga iščejo, usmerja vstran od filozofiranja in nazaj k intuitivnem razumevanju. "Zen te usmerja k stanju pred razmišljanjem, v čas pred vsemi tvojimi idejami," je ob tem zapisal BBC.