Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

42 dni do OI - Cunami

Ljubljana, 11. junija - Čeprav cunamiji niso tako redek pojav, je širša javnost več tej naravni katastrofi izvedela leta 2004, ko so visoki valovi v Indijskem oceanu odnesli 131.700 življenj. Skoraj še enkrat toliko ljudi je bilo pogrešanih, več kot pol milijona ljudi pa so morali zaradi grozljivih posledic evakuirati.

Japonska.
Razdejanje na severovzhodu Japonske po katastrofalnem potresu in cunamiju.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Razvoj tehnologije je omogočil, da so posnetki grozot v Indoneziji, Šrilanki, Indiji, Tajski, Mjnamarju, Maldivih, Madagaskarju, Somaliji, Bangladešu in še petih drugih državah, ki obkrožajo Indijski ocean zaokrožili po svetu, javnost pa se je za to vrsto katastrofe začela bolj zanimati.

Beseda cunami ali tsunami izhaja iz Japonščine in pomeni pristaniški val, klub imenu pa nima ničesar s pristanišči. V stvarnosti pomeni val oziroma skupina valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega dejavnosti, podvodnih eksplozij ali padca meteorita v vodo. Pri tem se sproži energija - pri cunamiju leta 2004 so strokovnjaki izračunali, da se je sprožilo toliko energije, kot če bi padlo 23.000 atomskih bomb, in pride do premika ogromnih količin vode.

V globoki vodi se energija ohranja, sredi oceana lahko cunami doseže hitrost nad 800 km/h, ko pa se približa obali, se njegova višina poveča, hitrost pa zmanjša.

Cunami valovi niso podobni običajnim podmorskim tokovom ali morskim valovom, ker je njihova valovna dolžina precej daljša. Namesto, da bi se cunami prikazal kot lomljivi val, je lahko sprva podoben hitro naraščajoči plimi. Iz tega razloga ga pogosto imenujemo plimski val, čeprav znanstvena skupnost tej rabi ne daje prednosti, ker bi lahko ustvarila napačen vtis vzročne zveze med plimo in oseko.

Cunamiji so navadno sestavljeni iz vrste valov z obdobji od minut do ur, ki prihajajo v tako imenovanem "valovnem vlaku". Čeprav je vpliv cunamija omejen na obalna območja, je njihova uničujoča moč lahko ogromna in lahko prizadene celotne oceanske bazene.

Cunami v Indijskem oceanu leta 2004 je bil med najbolj smrtonosnimi naravnimi nesrečami v zgodovini človeštva, bil je posledica drugega najhujšega potresa v zgodovini, z magnitudo 9,3 po Richterjevi lestvici.

Med pet najhujše spadajo še cunamiji v Indoneziji leta 1883, Filipinih 1976, tej katastrofi pa ni ušla niti Evropa, veliko škode in smrtnih žrtev je bilo leta 1755 v Lizboni in leta 1908 na Siciliji.

ic/zzb
© STA, 2021