39 dni do OI - Gejša

Ljubljana, 14. junija - Gejša je japonska artistka, ki predstavlja tradicionalne japonske umetnosti plesa in glasbe. Izraz gejša prihaja iz tokijskega narečja, sestavljata ga besedi GEI (umetnosti ali umetnost) in SHA (oseba). Gejša se v času usposabljanja v Tokiu imenuje hangyoku (poldragi kamni), v Kjotu pa maiko (plešoče dekle).

Nemčija, Frankfurt.
Prostitucija, erotika, ženske.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Uspešna gejša mora predstavljati lepoto, milino, umetniški talent, uglajenost in popolno vedenje. Poleg tega mora obvladati petje, ples, slikarstvo, kaligrafijo, obred pitja čaja in točenja alkohola, znati mora igrati šamisen, ročni boben, flavto ter druga glasbila, ter biti seznanjena z aktualnimi družbenimi dogodki, poznati književnost.

Že v 7. stoletju so na Japonskem poznali ženske artistke saburuke ali strežnice. Šlo je za dekleta in žene, ki so ostale same, može in fante so izgubile v bitkah. Nekako je bilo treba preživeti, nekatere saburuke so prodajale spolne veščine, medtem so se druge, bolj izobražene, preživljale z zabavanjem gostov na družabnih srečanjih visoke družbe.

Ko se je japonski cesar leta 794 preselil v današnji Kjoto, se je nekako začela japonska kultura gejš in kmalu so ta dekleta postala sinonim za z lepoto obsedeno elito.

V tradicionalni japonski kulturi moški niso bili zvesti svojim ženam. Idealna žena, tudi višjega sloja, je bila skromna mati in vodja doma. Spolnih užitkov in romantičnih zvez moški niso iskali pri svojih ženah, ampak pri kurtizanah. Od 17. stoletja so imeli šogunati svoje užitkarske četrti, zunaj katerih je bila prostitucija nelegalna. V teh četrtih so bile predhodnice gejš yujoje tako igralke kot prostitutke, izvajale so erotične plese in skeče.

V 18. stoletju so se pojavile gejše. Visoko dovršene kurtizane teh okrožij so zabavale svoje stranke s plesom, petjem in igranjem glasbe. Nekatere so postale priznane pesnice in kaligrafke. Postopoma so se specializirale za nov poklic in se ukvarjale samo še z umetnostjo in zabavo. Sprva so bili gejše moški, ki so zabavali čakajoče stranke, da se srečajo z najbolj priljubljenimi in nadarjenimi kurtizanami.

Vzpon gejš se je začel konec 18. stoletja. Delale so v užitkarskih četrtih, v katere so bile zaprte in niso smele prodajati spolnih veščin, da so zaščitili posel kurtizan. Gejše so zasedle posebno nišo kot umetnice in učene ženske spremljevalke.

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje je postala gejša ženski poklic, razvpite kurtizane pa so šle iz mode. Kmalu so gejše razvile svoj slog oblačenja in njihove trende so posnemale modne ženske iz vseh slojev japonske družbe. Gejše so se začele tudi rangirati, nekatere so še ponujale spolnost, medtem ko so druge striktno zabavale svoje goste le z umetnostjo.

Največji razcvet so doživele v 18. in 19. stoletju, hud udarec pa je bila zanje druga svetovna vojna, ko so oblasti po koncu razglasile vsesplošno mobilizacijo in so morali vsi delati na poljih in tovarnah. Obenem so v tem času izgubljale ugled, ker so se nekatere prostitutke ob srečanjih z ameriškimi vojaki pretvarjale, da so gejše.

Po vojni so se le redke vrnile v okrožja gejš, tiste, ki so se, so zavrnile zahodni vpliv in se vrnile k tradicionalnemu načinu življenja in umetnosti.

zza/zzb
© STA, 2021