Trgovci pozivajo k razrahljanju novih pravil za kreditiranje prebivalcev

Ljubljana, 30. oktobra - Novi minimalni standardi za kreditiranje prebivalstva, ki jih je postavila Banka Slovenije in začnejo veljati 1. novembra, bodo imeli "negativne vplive na potrošnjo", so danes opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Skladno s tem so se zavzeli za spremembo sklepa in omilitev njegovih negativnih posledic.

"Na TZS se strinjamo, da je napoved o ohlajanju gospodarstva treba jemati resno ter s tem tudi povečana tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva, hkrati pa makrobonitetni ukrep Banke Slovenije ocenjujemo kot nesorazmeren in pretiran," so predstavniki zbornice izpostavili v današnjem sporočilu za javnost.

Glede na to, da precejšen del prebivalstva ne bo več imel dostopa do potrošniškega kredita in bo prišlo do zmanjšanja možnosti načinov financiranja nakupov preko t. i. namenskih blagovnih kreditov izključno za nakup določenega blaga, pričakujejo negativne učinke v trgovinski dejavnosti.

"V praksi se namreč potrošniški krediti v večji meri uporabljajo predvsem za nakup trajnejših dobrin, kot so na primer stanovanjska oprema, gradbeni material, gospodinjski aparati in tehnični proizvodi, ki jih potrebuje vsak dom oziroma gospodinjstvo. Tovrstni krediti namreč omogočajo razporeditev finančnega bremena nakupa teh proizvodov na daljše časovno obdobje, kar omogoča tudi vmesne nakupe za druge dobrine in prosti čas," so pojasnili.

"Ob tem na TZS izražamo zaskrbljenost, da se bodo potrošniki za kredite obračali v sosednje države, ki takih omejitev nimajo," so dodali.

V luči pričakovanj negativnih posledic ukrepa na obseg potrošnje in kakovost življenja ljudi so predlagali spremembo sklepa v smeri omilitve negativnih učinkov.

Skladno s sklepom Banke Slovenije bodo morale sicer banke na področju kreditiranja prebivalstva od 1. novembra upoštevati nove minimalne standarde. Centralna banka je pri potrošniških kreditih omejila ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih kreditih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Za to se je odločila, ker je pred letom dni bankam izdala priporočila, a ugotovila, da jih te ne upoštevajo v zadostni meri. Ocenila je namreč, da se tveganja, povezana predvsem s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, povečujejo. Rast potrošniških kreditov je namreč že precej časa zelo visoka, avgusta je medletno znašala 11,7 odstotka.

mrn/jes
© STA, 2019