Ob zamajanih odnosih med koalicijo in Levico nadaljevanje usklajevanj o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja

Ljubljana, 7. oktobra - Minister za zdravje Aleš Šabeder je poslancem Levice danes predstavil model ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga predlaga ministrstvo in ki mu je zeleno luč prižgala tudi koalicija. V Levici so do predloga kritični, saj da ni solidaren. Premier Marjan Šarec ob skrhanih odnosih z Levico izpostavlja, da imajo znotraj koalicije še kakšne težave, ki jih morajo rešiti, šele potem se bodo lahko pogovarjali o tej opozicijski stranki in zunajvladnih podporah.

Ljubljana, DZ.
Izredna seja DZ, na kateri so med drugim predstavili proračunski memorandum 2020-2021 ter predloga proračunov za leti 2020 in 2021.
Poslanska skupina Levica, vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec in poslanka Violeta Tomič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Kot je v izjavi za medije po srečanju z ministrom izpostavil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je predlog ministrstva za zdaj "idejni koncept, ki nima nobene oblike v zakonskih členih". Glavna kritika leti predvsem na višino premije, ki bi bila sprva enaka za vse.

Po predlogu ministrstva bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja, s katero se v koaliciji sicer strinjajo, namreč reševali v dveh korakih. V prvem bi pobiranje prispevka, ki bi bil v tej fazi še enak za vse, prenesli v pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v naslednjem pa bi pripravili progresivno oziroma solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka.

Vatovec ob tem opozarja, da bo takšno lestvico zelo težko uskladiti. "Predlog, ki smo ga pripravili v Levici, je dovolj trden, da bi prestal to preizkušnjo in bi že takoj, ko bi dopolnilno zavarovanje prenesli v obvezno, imel solidarnostno noto," je ocenil.

Levica je svoj predlog sprememb zakonodaje brez podpisov koalicijskih partnerjev v DZ vložila konec septembra. Ta predvideva prenos dopolnilnega zavarovanja v obveznega, hkrati pa tudi dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za različne kategorije zavarovancev.

Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bo namreč treba zagotoviti izpad okoli 500 milijonov evrov. "Najti moramo rešitev, da bo sistem vzdržen in bo zagotovil dovolj sredstev v zdravstvenem sistemu, torej najmanj toliko, kot smo jih nabrali z zdajšnjo obliko dajatve, ali več," je poudaril minister Šabeder.

Po njegovih besedah imajo na ministrstvu več izračunov, ki kažejo, da bi po njihovem predlogu zbrali celo nekoliko več denarja in bi lahko tudi znižali višino premije. V skupino zavezancev namreč vključujejo tudi tisti del populacije, ki danes nima urejenega dopolnilnega zavarovanja. Takih naj bi bilo okoli 120.000.

Prvi korak, torej prenos pobiranja prispevka na ZZZS, bi lahko po bil po napovedih ministra pripravljen novembra oziroma še letos, določitev solidarnostne lestvice pa poleti prihodnje leto, skupaj z novim predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Ob tem je Šabeder poudaril, da časovnica en mesec več ali manj pri sprejemanju takih odločitev ne sme igrati odločilne vloge, saj je k temu treba pristopiti razumno in pragmatično. "Tukaj nimamo popravnega izpita," je opozoril.

Na današnjem sestanku so se dogovorili, da bodo usklajevanje o predlogih nadaljevali v kratkem. Po besedah Vatovca od ministrstva pričakujejo nekaj dodatnih pojasnil. Na vprašanje, ali se bodo torej pogajali o obeh predlogih, je odvrnil, da "primarno še vedno o naših zakonih". Priznava sicer, da je zelo težko pričakovati, da se predloga uskladi, a bodo to poskušali doseči.

Levica končne odločitve o tem, ali bo prekinila sodelovanje z manjšinsko vlado, do katere je vse bolj kritična, še ni sprejela. Če bodo uspeli sprejeti ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po modelu Levice, pa bo to, kot pravi Vatovec, znak, da se s to vlado še da pogovarjati.

Proračuna za zdaj v tej stranki ne podpirajo, saj da ni dovolj razvojno in socialno naravnan. Če se v postopku ne bo spremenil, bodo glasovali proti, je danes zatrdil Vatovec.

A je podpora proračunu načeloma zagotovljena, saj je podporne glasove poslancev SNS minuli teden napovedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Šarec ob tem ne razkriva, ali bo na sprejem proračuna vezal zaupnico, ob robu predstavitve proračuna v DZ pa je pokomentiral skrhane odnose z Levico. Med drugim je izpostavil, da imajo znotraj koalicije še kakšne težave, ki jih morajo rešiti, šele potem se bodo lahko pogovarjali o Levici in zunajvladnih podporah.

Po njegovih besedah se mora tudi Levica zavedati, da je v tej vladi več strank, ki jih je težko uskladiti. "Nas je veliko in potrebni so kompromisi. Če je pripravljenost za te kompromise, potem smo veseli, če pa te pripravljenosti ni, potem sem pa že v nedeljo nakazal, kakšne so opcije," je dodal premier. V svojem zapisu na Facebooku je namreč namignil na možnost druge vlade, ne pa tudi na možnost predčasnih volitev, za katere meni, da si jih stranke ne želijo.

V Levici so minuli teden glede na aktualno dogajanje ocenili, da gre za začetek konca sodelovanja z vlado. Premier je danes na vprašanje, ali smo bližje rekonstrukciji vlade, novi vladi ali novim volitvam, danes odgovoril le, da je to "konec začetka".

Šarec je v današnji izjavi spomnil tudi na dopolnilo, ki ga je vložila DeSUS glede izrednega usklajevanja pokojnin, kljub temu, da se je koalicija dogovorila, da na proračun in spremljevalne dokumente ne bodo vlagali dopolnil. Če je predsednica SAB Alenka Bratušek stopila korak nazaj in ni vložila dopolnila, potem bi Šarec enako pričakoval tudi od DeSUS. "Začnimo že delati na tem, da bo kaj narejenega, ne pa ves čas z nekimi dopolnili," je dodal.

sag/dpr/tvr/pa
© STA, 2019