Nova zaostrovanja med Iranom ter ZDA in Veliko Britanijo

Iranske oblasti so v ponedeljek sporočile, da so varnostne agencije razbile vohunsko mrežo ameriške obveščevalne agencije Cia in aretirale 17 ljudi. Nekatere so obsodili na smrt, druge na dolgoletne zaporne kazni.
        Domnevni vohuni so bili zaposleni kot izvajalci in svetovalci na občutljivih položajih na ekonomskem, jedrskem, infrastrukturnem, vojaškem in kibernetskem področju, so iranski mediji povzeli sporočilo ministrstva za obveščevalne zadeve. Osumljence so aretirali med marcem 2018 in marcem 2019 ter jih predali pravosodnim organom.
        Vsi pridržani so iranski državljani, delovali pa so neodvisno eden od drugega. Nekatere od njih so Američani rekrutirali tako, da so jim v zameno za vohunjenje obljubili vizum za ZDA oz. obnovo vizuma.
        Njihova naloga je bila zbiranje tajnih informacij ter izvajanje tehničnih in obveščevalnih operacij na pomembnih in občutljivih položajih z uporabo napredne opreme, je danes na novinarski konferenci pojasnil vodja protiobveščevalne enote na iranskem ministrstvu za obveščevalne zadeve.
        Zaenkrat ni jasno, ali so aretacije povezane s primerom, ko je Iran junija sporočil, da je razbil večjo kibernetsko vohunsko mrežo, ki naj bi jo vodila Cia, ter da so v več državah aretirali osebe, povezane s to mrežo.
        Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu zanikal iranske trditve o razbitju mreže vohunov Cie. "Poročila o tem, da je Iran ujel vohune Cie so v celoti napačne. V njih ni trohice resnice," je tvitnil. Dodal je, da so to zgolj nove laži in propaganda "nekega verskega režima, ki je v zatonu in je brez idej, kaj naj naredi". "Njihovo gospodarstvo je mrtvo in bo še slabše. Iran je popolna zmešnjava," je še zapisal Trump.
        Cia se na omenjeno novico ni odzvala. Trumpovo zanikanje je tudi že sprožilo kritike med ameriško obveščevalno srenjo.
        "Obstajajo razlogi, zakaj vlada nikoli ne komentira tovrstnih trditev. Naslednjič, ko ne bo odziva na takšne trditve, bo obstajala domneva, da so resnične," je tvitnil bivši tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Ned Price.
        Razmere med Zahodom in Iranom se zaostrujejo od maja, ko so začela veljati nove strožje ameriške sankcije, ki jih je Washington uvedel po lanskem enostranskem izstopu iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu. Iran je od takrat začel delno opuščati jedrski dogovor, prejšnji teden pa je v Hormuški ožini zasegel vedski tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo. Dva tedna prej je britanska mornarica sodelovala pri zajetju iranskega tankerja na območju Gibraltarja.
        Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je v ponedeljek v britanskem parlamentu napovedal, da si Velika Britanija prizadeva za sestavo pomorske zaščitne misije pod vodstvom Evrope, s katero bi tovornim ladjam zagotovili varno plovbo skozi Hormuško ožino v Perzijskem zalivu.
        "Ker je svoboda plovbe vitalni interes vsakega naroda, bomo sedaj poskusili vzpostaviti pomorsko misijo za zaščito pod vodstvom Evrope, ki bi v tej pomembni regiji zagotavljala varno plovbo tako osebju kot tovoru," je dejal Hunt. Dodal je, da je imel London v zadnjih dveh dneh že vrsto konstruktivnih pogovorov s številnimi državami. Britanski predlog naj bi po njegovih besedah predstavljal dopolnilo podobnim prizadevanjem ZDA.
        "Ne bo del politike ZDA o maksimalnem pritisku na Iran, saj si še naprej prizadevamo ohraniti iranski jedrski sporazum," je še dejal vodja britanske diplomacije.
        Hunt se je sicer že pogovarjal s francoskim in nemškim kolegom o iranski zasegi tankerja. Strinjali so se, da je varen prehod ladij skozi Hormuško ožino najvišja prioriteta evropskih držav ob izogibanju naraščanju napetosti.
        Hunt ter francoski in nemški zunanji minister, Jean-Yves Le Drian in Heiko Maas, so se dogovorili, da si bodo za uresničitev tega cilja skupaj prizadevali in ostali v tesnih stikih.
        Zaradi incidenta se je na nujni seji v ponedeljek ponovno sestal varnostni odbor britanske vlade Cobra pod vodstvom premierke Therese May.
        "Ladja je bila zasežena pod napačno in nezakonito pretvezo. Iran bi moral nemudoma izpustiti ladjo in njegovo posadko," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Mayeve. Dodal je, da si London ne želi konfrontacij z Iranom, a je zaseg ladje, ki je plula v skladu z mednarodnimi pravili, nesprejemljivo.
        Glede kritik o pomanjkljivi varnostni zaščiti britanskega tankerja v regiji, je dejal, da je glede na veliko število ladij, ki plujejo skozi Hormuško ožino, nemogoče, da bi vsaka ladja posebej imela svoje spremstvo.
        Tiskovni predstavnik iranske vlade je medtem v ponedeljek v Teheranu ocenil, da je bil zaseg britanskega tankerja zakonit ukrep. "Zaseg britanskega tankerja je bil zakonit ukrep Irana. Iran je ukrepal za zaščito regionalne varnosti," je na novinarski konferenci dejal Ali Rabiej. Na vse tiste države, ki pozivajo Iran, da naj izpusti britanski tanker, na krovu katerega je 18 Indijcev, trije Rusi ter Latvijec in Filipinec, je naslovil poziv, naj enako zahtevajo tudi od Velike Britanije.