Predsednik proračunskega odbora Evropskega parlamenta Arthuis za STA: Novi večletni proračun EU šele v 2020

Evropska komisija je predlog večletnega proračuna v kontekstu izstopanja Velike Britanije iz EU ter novih izzivov, kot so migracije in varnost, predlagala maja lani, sledili so še predlogi po posameznih sektorskih politikah.

Komisija je predlagala obseg 1135 milijard evrov v obveznostih v stalnih cenah, kar predstavlja 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) unije, medtem ko sedanji znaša približno odstotek BND. Za Slovenijo predlog za obdobje 2021-2027 predvideva skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom.

Prvotna želja komisije je bila, da bi unija dogovor o prihodnjem večletnem proračunu dosegla že pred volitvami v Evropskimi parlament konec letošnjega maja, a se je to v luči preteklih izkušenj zdelo nerealno. Voditelji članic unije so si na vrhu decembra lani zastavili cilj, da politični dogovor dosežejo to jesen.

Arthuis je zdaj ocenil, da bi članice EU dogovor jeseni lahko dosegle v najboljšem primeru. V vsakem primeru pa bo Evropski parlament, ki je soodločevalec pri sprejemanju večletnega finančnega okvirja, v novi sestavi potreboval nekaj mesecev za analizo predloga Sveta EU. Po njegovem prepričanju bo tako večletni proračun EU sprejet leta 2020.

To ni dobra novica za Slovenijo, ki jo sicer v postopku usklajevanja večletnega proračuna skrbi predvsem globina reza sredstev za kohezijsko politiko in razvoj podeželja. Če bo dogovor dosežen že letos, se bodo po neuradnih informacijah pri izračunavanju kohezijskih sredstev uporabili statistični podatki za obdobje 2014-2016, sicer pa za obdobje 2015-2017, kar zaradi večje razvitosti poslabša izračun kohezijskih sredstev za Slovenijo. Od tega bo odvisen tudi neto položaj države do bruseljske blagajne.

Sprejemanje večletnega proračuna je vedno težavna naloga, ki terja dolga in naporna usklajevanja med članicami, še posebej med neto plačnicami in neto prejemnicami, ter med Svetom EU in Evropskim parlamentom. A tokrat do procesa prihaja v še posebej zahtevnem kontekstu, ki ga poleg brexita narekujejo nekatere novonastale delitve in nesoglasja med članicami povezave ter vse močnejše populistične in nacionalistične sile v določenih državah.

Arthuis v luči tega meni, da bi moralo biti jasno razvidno, kaj želijo članice narediti iz EU. Komisija v predlogu večletnega proračuna po njegovi oceni ni odgovorila na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v prihodnje.

Smo v času globalizacije, ki prinaša velike izzive na področju varnosti, migracij, tehnološkega razvoja, podnebnih in drugih okoljskih izzivov, je spomnil poslanec iz vrst stranke Naprej republika francoskega predsednika Emmanuela Macrona. "Članice EU na nacionalni ravni nimajo več ustreznih sredstev, da v tem kontekstu uresničujejo svojo suverenost," je pristavil.

Zato je po njegovem mnenju morda prišel čas, da "to suverenost začnemo v dodatni meri deliti, da na tak način Evropa dobi strateško avtonomijo v svetu". Omenil je tudi potrebo po Evropi, ki ščiti svoje državljane v današnjem nepredvidljivem svetu.

Glede nekaterih najbolj črnogledih napovedi, da dogovor o večletnem finančnem okviru ne bi bil možen niti v 2020, kar bi pomenilo, da unija sploh prvič v zgodovini ne bi uspela doseči pravočasnega soglasja o tem vprašanju, je Arthuis odgovoril, da je EU sicer do zdaj vedno našla rešitve, je pa res, da se danes kaže precej vidikov disfunkcionalnosti unije, saj je ta še vedno v pomembni meri "vsota nacionalnih egoizmov".

Po njegovem prepričanju bo treba najti izhod iz trenutnega stanja in si zastaviti nekaj velikih ciljev. Prvi med njimi bi moral biti po njegovem to, kako v svetu, v katerem je multilateralizem ogrožen, iz EU narediti globalno velesilo. Za ta cilj bi bilo treba, tako Arthuis, nameniti tudi več denarja in obenem najti boljšo razdelitev prioritet znotraj evropskega proračuna.

Ocenjuje tudi, da bi evropski državljani morali prevzeti pobudo v razpravi o prihodnosti EU in odgovoriti na to, kaj od Evrope pričakujejo. Opaža sicer, da v članicah na nacionalnih volitvah številni uporabljajo argumente proti EU in grozijo z izstopom iz območja evra ali celo iz povezave v celoti. "Če pa so ti politiki uspešni in pridejo na oblast, pa se nič od tega ne zgodi," ugotavlja.

EU tako po njegovih besedah kaže izjemno odpornost, želi pa si, da bi unija poleg ekonomskih in monetarnih vidikov napredovala tudi k bolj socialni Evropi, ki bi zaščitila tiste, ki občutijo negativne posledice globalizacije ter tako omejila vpliv populističnih in evroskeptičnih sil.

Morebitna okrepitev teh v prihajajoči sestavi Evropskega parlamenta medtem po Arthuisovem prepričanju nalaga tistim proevropskim silam, ki bodo po evropskih volitvah vseeno ostale večinske, da "razvijejo projekt, ki bo nagovoril državljane", in jih prepričajo, da le Evropa lahko oblikuje varno prihodnost.

Težava EU namreč ostaja, da ne nagovarja državljanov in ostaja oddaljena struktura, je pojasnil in dodal, da bi veljalo v tej luči okrepiti tiste najboljše prakse in projekte, kot je Erasmus, ki bi ga bilo treba še okrepiti in razširiti na skupine, kot so pripravniki in tisti, ki se želijo izpopolniti poklicno. "Treba bi bilo vsem mladim omogočiti, da izkusijo raznolikost Evrope na eni strani ter skupno usodo, kulturo in vrednote na drugi," je sklenil.