Zdravko Kafol: Knjižni sejem je lakmusov papir stanja v knjižni verigi

Slovenski knjižni sejem bo letos zaživel v 34. izdaji. To je pomemben dogodek, če ne kar praznični čas za založnike, kako pa z leti spreminja širšo krajino slovenskega knjižnega trga?

Knjižni sejem je lakmusov papir stanja v knjižni verigi. Slovenski knjižni sejem - najstarejši, največji in najpomembnejši knjižni dogodek pri nas - je prehajal različne razvojne faze. Čarobnega recepta za pripravo dobrega knjižnega sejma ni. Treba se je odgovorno zavedati sprememb na vseh založniških frontah, se pravočasno odzvati in rahločutno raziskovati dogajanje v panogi. Sejem mora zagotavljati strukturo za uspešno komuniciranje čim več udeležencev v knjižni verigi, hkrati pa mora stalno prilagajati komunikacijske poti, jih preusmerjati, ustvarjati nova, vabljiva področja.

Na sejmu sodeluje tako rekoč celotna založniška panoga, predstavljena je velika večina knjižnih novosti, obišče ga več obiskovalcev kot vse druge knjižne prireditve skupaj. Prodaja na sejmu je za nekatere založbe vitalnega pomena, saj se da s premišljenim sejemskim nastopom svoj vložek tudi večkratno povrniti. Kako pogosto pa obiskovalci na sejmu odpirajo svoje denarnice, pa je odvisno tudi od ravni bralne kulture pri nas. Zato si sejem prizadeva za promocijo branja in nakupovanja knjig s konkretnimi akcijami, letos s pozivom obiskovalcem: "Vstopnine ni, kupite knjigo več!"

Kakšno je stanje slovenske knjige in knjižnega trga danes, ko že nekaj časa ni več krize?

Slovenska založniško knjigotrška panoga se še ni izvila iz padajoče spirale krčenja obsega prometa; kriza še kar traja. To samo kaže na resnost in trdovratnost težav, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju. Panoga predstavlja le dve tisočinki v bruto domačem proizvodu (BDP), simbolna vrednost pa je seveda mnogo večja. Z osamosvojitvijo je knjiga izgubila simbolno državotvorno vlogo, kot nosilki znanja in razvoja ji ne uspeva najbolje.

Tako kljub velikim naporom različnih deležnikov 42 odstotkov Slovencev ne bere, 48 odstotkov ne kupuje knjig. Imamo enega najvišjih davkov na knjigo v EU, četrtina Slovencev je funkcionalno nepismenih, smo na 28. mestu državami OECD. Naši voditelji se veliko premalo zavedajo pomena in moči, ki jo ima raven bralne pismenosti tudi kot konkurenčne prednosti, ki je neposredno v sorazmerju z višino BDP v posameznih državah. Reševanje teh problemov in izzivov je naloga, ki zahteva sodelovanje vseh členov v knjižni verigi, podporo vladajoče kulturne politike in državnega vodstva. Čas je za Belo knjigo o knjigi.

Katerega občinstva je na knjižnem sejmu po vašem mnenju premalo, koga bi še želeli nagovorit?

Na sejem bi radi privabili več mladih, predvsem dijake in študente. Knjiga in branje imata v tem obdobju močne konkurente, tako da je naša naloga res zahtevna. Lani smo na sejmu začeli z novim programskim sklopom Najs(t), ki ga ustvarjajo mladi, predvsem njim je tudi namenjen. Program pripravljamo skupaj z različnimi partnerji, kot so: Mladinski festival angažiranega pisanja, Novi dijak, Vodnikova domačija, Pionirski dom in Inštitut 8. marec. Druga skupina ljudi, ki jo na sejmu skoraj ni opaziti, pa so naši voditelji. Vseh vrst in ravni. Na sejmu lahko spoznajo, kako zelo pomembna je knjiga za zdravje posameznika in države. Letošnja predvidena prisotnost in nagovor premiera na otvoritveni slovesnosti kaže, da to dejstvo počasi le dobiva veljavo.

Ob postavljanju 30. sejma, ki je kot jubilejni terjal razmislek, ste se začeli spraševati, kako sejem repozicionirati. Osnovna želja je bila, da bi se sejem, ki velja za komercialno-kulturno prireditev, uveljavil tudi kot družaben dogodek. Ali se je (že)?

Pojem knjižnega sejma ne odraža dovolj celovito vsebine šestdnevnega dogodka. Več kot 300 spremljevalnih dogodkov na sedmih odrih, kjer sodeluje skoraj 1000 sodelujočih iz tako rekoč vseh področij literarnega, kulturnega, družbenega in medijskega življenja, daje prireditvi značaj družabnega dogodka. Temu, da bi se zares v celoti postavil na zemljevid "must see", "must be" dogodkov pa manjka večje zavedanje družbe, kako pomembne so knjige za blagostanje posameznika in države. Ko bodo na sejem v večji meri hodile znane osebnosti iz različnih področij, športniki, kulturniki, igralci, politiki... takrat bo cilj dosežen.

Že pred leti ste poudarjali, da bi si Ljubljana zaslužila mednarodni knjižni sejem. Je to še vedno le na ravni želja?

Še vedno smo prepričani, da si Ljubljana zasluži mednarodni knjižni sejem, še toliko bolj sedaj, ko je postala Unescovo mesto literature. Zavedamo se tudi, da je pot do tega dolga in lahko traja desetletje in več. Letos četrto leto zapored gostimo državo v fokusu. Doslej so se zvrstile Francija, Italija, germanski trojček, Nemčija, Avstrija, Švica, in letos Madžarska. Vsako leto gostujoča država postavi lestvico za sodelovanje višje. Letos se Madžarska predstavlja vsestransko, od literature, filma, glasbe, plesa do kulinarike. Opažamo, da se veča zanimanje tujih literarnih gostov na sejmu. Tako letos gostimo Bookerjevega nagrajenca Roddya Doyla, pa Guncourtovo nagrajenko Marie NDiaye, pa Tomizzijevega nagrajenca Maura Covacicha in celo nepalskega pesnika.

Seveda pa vse to še ne pomeni, da je Slovenski knjižni sejem mednaroden. To bo postal, ko bodo na sejmu tuje založbe s svojimi razstavnimi prostori in bodo domači založniki od tega imeli poslovno korist. Kljub temu, da nosi sejem pridevnik slovenski, bi bila vsaj minimalna podpora mesta zelo dobrodošla.

Mesto v gosteh je Postojna. Po kakšnem ključu izbirate mesta?

Mesta v gosteh ne izbira sejem, ampak interes za sodelovanje izrazijo sama. Doslej smo gostili Tolmin in Radovljico. Predstavitev Postojne bo ob 200. obletnici rojstva posvečena skladatelju, pesniku, dramatiku in politiku Miroslavu Vilharju. Zvrstilo se bo tudi več drugih dogodkov, med drugim bo Društvo Kolut prikazalo prvi del dokumentarca Dediščina furmanstva, Zavod Znanje Postojna OE Notranjski muzej bo za najmlajše pripravil delavnico, obeta se jazz koncert skupine Just Friends, na voljo bo tudi vagonček, ki bo obiskovalce s pomočjo posebnih očal popeljal na virtualni obisk Postojnske jame.

Kakšne novosti prinaša letošnja izdaja sejma?

Največja novost je, da je sejem za en dan daljši. Že pred dvema letoma smo podaljšali obratovalni čas sejma konec tedna do 22. ure, kar skupaj predstavlja skoraj 20 odstotkov daljši sejem. Vsebinsko pa je največja novost vsebinski sklop Fotocona, ki ga pripravlja Galerija Fotografija. Druga vsebinska novost sejma je strokovni del Cicifesta, ki ga pripravljamo s Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Letos bo posvečen raziskovanju in spodbujanju nadarjenosti pri otrocih.

Navedete še kakšno posebnost sejma?

Organizatorji si želimo, da bi sejem gradil mostove in rušil zidove. Zato smo začeli uvajati državo v fokusu, mesto v gosteh in sejem v mestu. Zavzemamo se za odprtost na vseh ravneh, tudi pri vprašanju, kdo lahko in kdo ne sme razstavljati na sejmu. V času vse večje ksenofobije, izključevanja, zavračanja drugače mislečih in od drugje prihajajočih, bi nekateri radi prepovedali ali vsaj otežili kakšnemu avtorju ali knjigi, da bi se predstavila na sejmu. A organizatorji imamo zelo jasno stališče - knjižni sejmi so arene za svobodno izražanje idej, misli in pogledov, so tržnica za svobodo.

Naloga knjižnega sejma ni, da ima svoja lastna vrednostna, moralna in estetska načela. Knjižni sejem tudi ni organ pregona. Edina meja, ki velja za organizatorje, je zakon. Tudi zato bo drugo leto ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika in Žige Zoisa osrednja tema sejma razsvetljenstvo; namesto države gostje pa bomo gostili kar kontinent Evropo.

Opozoril bi še na to, da Slovenski knjižni sejem soorganizirata neprofitni instituciji Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev ter Cankarjev dom. Če bi bila blagovna znamka v lasti kakšne gospodarske organizacije, bi bil sejem gotovo drugačen. Cena najema bi bila dvakrat višja, obiskovalci bi plačevali vstopnino, cene oglaševanja in nastopanja na sejmu bi se najmanj podvojile, uvedla bi se najmanjša zahtevana kvadratura za sodelovanje na sejmu... Tako pa je že desetletje vstop na sejem brezplačen, brezplačna je tudi večina spremljevalnih dogodkov. Na sejmu sodeluje množica malih založnikov, sejem omogoča otrokom s posebnimi potrebami, da aktivno nastopajo. Za večino razstavljavcev je sodelovanje na sejmu najboljša naložba, ki so jo naredili v poslovnem letu. Skratka, Slovenski knjižni sejem je majhen sejem z velikim srcem.