STA: Slovenija dobila 15. vlado

Oblikovanje vlade 2022

Slovenija dobila 15. vlado

Nazadnje osveženo 3. junija 2022 ob 13:30

Ključni poudarki

DZ je ministrsko ekipo 15. slovenske vlade 1. junija 2022 potrdil s 53 glasovi za in 28 proti
Vlado sestavlja 18 članov: premier Robert Golob, sedem ministric in 10 ministrov, od tega trije brez listnice
Vlada je na prvi seji imenovala podpredsednico in podpredsednika in opravila prve zamenjave vodstev Policije, Sove in OVS

Kronologija sestavljanja 15. vlade

24. april: Na državnozborskih volitvah je ob 70,97-odstotni volilni udeležbi slavila stranka Gibanje Svoboda, ki je dobila 34,45 odstotka glasova in 41 poslanskih mandatov. Prestop parlamentarnega praga je uspel še SDS (23,48 odstotka/27 mandatov), NSi (6,86 odstotka/8 mandatov), SD (6,69 odstotka/7 mandatov) in Levici (4,46 odstotka/5 mandatov).

25. in 26. april: Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je opravil prva neformalna pogovora o novi koaliciji s koordinatorjem Levice Luko Mescem in predsednico SD Tanjo Fajon.

29. april: Svet stranke Levica je po opravljeni razpravi o ponujenem odstopu koordinatorja Mesca in izvršnega odbora stranke na glasovanju vodstvu stranke izrekel zaupnico in jim podelil mandat za pogajanja za vstop Levice v vlado Roberta Goloba.

3. maj: Golob, Fajonova in Mesec so na prvem uradnem krogu koalicijskih pogajanj določili časovnico nadaljnjih pogajanj, kot datum, do katerega želijo sestaviti vlado, pa zastavili 3. junij.

4. - 11. maj: Koalicijska pogajanja za sestavo 15. slovenske vlade so se nadaljevala na ravni strokovnih skupin, ki so se lotile usklajevanja posameznih področij koalicijske pogodbe, pa tudi prvakov trojice omenjenih strank.

11. maj: Trojček na novo nastajajoče koalicije je uskladil programski del koalicijske pogodbe, si razdelil ministrske funkcije in predstavili večino ministrskih kandidatov.

12. maj: Organi stranke Gibanje Svoboda so soglasno potrdili koalicijsko pogodbo, protokole, ministrski razrez in tudi imena ministrskih kandidatov iz kvote stranke. Svet Gibanja Svoboda je sprejel tudi sklep o povezovanju s strankama LMŠ in SAB, ta se bo odvijal pospešeno, tudi zato so obe stranki povabili k sodelovanju v vladi.

13. maj: Novoizvoljeni poslanci so na ustanovni seji s 55 glasovi za in 25 proti za predsednico DZ izvolili podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič. V parlamentarni postopek pa je bil vložen tudi predlog sprememb zakona o vladi, s katerim bo nov koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica začrtal resorje nove vlade.

18. maj: V SDS so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi, ki predvideva reorganizacijo vlade s tremi dodatnimi resorji. Prvaki bodoče koalicije so na to odgovorili, da bodo vlado začasno pač oblikovali po dosedanjem razrezu resorjev. Oblikovanje vlade, kot so si jo zamislili, pa Golob pričakuje v roku 45 dni, saj mora pred glasovanjem DZ o predlogu za razpis referenduma preteči 30 dni, šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.

19. maj: Potem ko so se na zborih članstva z 99,9 odstotka glasov izrekli za vstop stranke v vlado Roberta Goloba, je tega potrdila tudi konferenca SD.

23. maj: Predsednik republike Borut Pahor je po posvetih z vodji poslanskih skupin ugotovil, da Robert Golob uživa nedvoumno potrebno podporo poslank in poslancev za izvolitev za predsednika vlade. To je Golob izkazal tudi s podpisi 53 poslank in poslancev prihodnje koalicije. Članstvo Levice pa je ob polnoči zaključilo enotedenski notranji referendum, na katerem je vodstvu stranke podelilo mandat za vstop v Golobovo vlado.

24. maj: Prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec so podpisali koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022-2026. Med prioritetami med drugim izpostavljajo naslavljanje energetske draginje in podražitve hrane ter pripravo izhodne covidne strategije.

25. maj: Državni zbor je na tajnem glasovanju s 54 poslanskimi glasovi izvolil Roberta Goloba za mandatarja za sestavo nove vlade. Golob je ob tem v DZ vložil listo ministrskih kandidatov.

28. maj - 31. maj: Delovna telesa DZ so opravila zaslišanja ministrskih kandidatov, vsi odbori so ocenili njihove predstavitve kot ustrezne.

1. junij: DZ je s 53 glasovi za in 28 proti potrdil 15. slovensko vlado, ki jo bo vodil predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob.

Seznam dosedanjih predsednikov vlad, trajanje mandatov vlad in njihova sestava:

1. Lojze Peterle (16. 5. 1990 - 14. 5. 1992); vlado so sestavljale stranke, združene v koaliciji Demos

2. Janez Drnovšek (14. 5. 1992 - 25. 1. 1993); vlado so sestavljale SDS, DS, ZS, LDS, ZLSD in SSS;

3. Janez Drnovšek (25. 1. 1993 - 27. 2. 1997); vlado so prvotno sestavljale LDS, SKD, ZLSD in SDSS, leta 1994 je vlado zapustila SDSS, leta 1996 pa še ZLSD

4. Janez Drnovšek (27. 2. 1997 - 7. 6. 2000); vlado so sestavljale LDS, SLS in DeSUS

5. Andrej Bajuk (7. 6. 2000 - 30. 11. 2000); vlado so sestavljale SDS in SLS+SKD

6. Janez Drnovšek (30. 11. 2000 - 19. 12. 2002); vlado so sestavljale LDS, ZLSD, SLS in DeSUS

7. Anton Rop (19. 12. 2002 - 3. 12. 2004); vlado so sestavljale LDS, ZLSD, SLS in DeSUS

8. Janez Janša (3. 12. 2004 - 21. 11. 2008); vlado so sestavljale SDS, NSi, SLS in DeSUS

9. Borut Pahor (21. 11. 2008 - 10. 2. 2012); vlado so sestavljale SD, LDS, Zares in DeSUS

10. Janez Janša (10. 2. 2012 - 20. 3. 2013); vlado so sestavljale SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS

11. Alenka Bratušek (20. 3. 2013 - 18. 9. 2014); vlado so sestavljale PS, SD, DL in DeSUS

12. Miro Cerar (18. 9. 2014 - 13. 9. 2018); vlado so sestavljale SMC, DeSUS in SD

13. Marjan Šarec (13. 9. 2018 - 13. 3. 2020); manjšinsko vlado so sestavljale LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS

14. Janez Janša (13. 3. 2020 - 1. 6. 2022); vlado so sestavile SDS, SMC (zdaj Konkretno), NSi in DeSUS, slednja je decembra 2020 vlado zapustila

15. Robert Golob (1. 6. 2022 - ); koalicijo so oblikovale Gibanje Svoboda, SD in Levica

Tretja Janševa vlada na sejah odločala na 1,6 dneva

Z izvolitvijo vlade Roberta Goloba in predajo poslov med ministri bo z delom prenehala tretja vlada Janeze Janše. Njen približno dveletni mandat je zaznamoval boj z epidemijo covida-19 in blaženje njenih posledic, predsedovanje svetu EU ter tedenski redni protesti civilne družbe, uperjeni zlasti proti posegom vlade v medije, obračunavanje z nevladnimi organizacijami, neupoštevanju zakonov ter nekaterim protikoronskim ukrepom.

Skupaj so imeli 385. dopisnih in 124. rednih sej in so v 810 dneh dela tako odločali na skupaj 509 sejah oziroma je vlada odločala na sejah v povprečju vsakega 1,6 dneva.