Vrh pobude Tri morja prerašča v pomembno platformo gospodarskega sodelovanja, usmerjeno v povezovanje Evrope in vzpodbujanja trajnostnega razvoja. Vse bolj zanimiva postaja pobuda tudi za Evropsko unijo in akterje iz širše regije, ne le članic pobude.
Na poslovnem forumu bodo predstavili tudi 17 projektov za krepitev povezanosti na področjih prometa, energetike in digitalizacije. Med predstavljenimi projekti bo pet slovenskih oz. slovensko obarvanih.
Srečali se bodo tudi predstavniki razvojnih bank in mednarodnih finančnih institucij, ki bodo za zaprtimi vrati preučevali možnosti vzpostavitve posebnega investicijskega sklada pobude Tri morja. Sklad naj bi predstavljal dopolnilo evropskim strukturnim skladom oz. Evropskemu skladu za strateške naložbe, ki ga je vzpostavila Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja.
Tri morja v številkah
4
Tokrat poteka četrti vrh pobude Tri morja. Začetki te politične platforme na ravni predsednikov držav segajo v leto 2015. Prvi vrh pobude je leta 2016 potekal v Dubrovniku, drugega je leta 2017 gostila Varšava, lani pa so se predsedniki zbrali v Bukarešti.
12
Pobuda združuje 12 držav med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem - Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.
600
Od skupno 12 članic pobude je v Ljubljano dopotovalo pet predsednikov in tri predsednice, predsedniki Avstrije, Madžarske in Slovaške so se opravičili in bodo zastopani na drugi ravni. Kot gostje so prišli tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry. Srečanja se skupno udeležuje še 16 ministrov, 12 državnih sekretarjev, več visokih predstavnikov mednarodnih organizacij in poslovnežev - skupaj jih bo več kot 600 iz več kot 40 držav.
48
Pobuda je lani dobila bolj poudarjeno gospodarsko dimenzijo, saj je ob robu vrha v Bukarešti prvič potekal poslovni forum. Na tem srečanju so sprejeli seznam 48 prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije.
170
Po podatkih urada za komuniciranje se je akreditiralo 170 predstavnikov medijev iz 50 novinarskih hiš, od tega 30 tujih.
