"E-skiroji so v evropskih mestih vse pogostejši, a na žalost se soočamo tudi z vse več resno poškodovanimi vozniki e-skirojev. Da bi ta trend obrnili, je potrebno sprejeti nekaj smiselnih ukrepov za varnost voznikov e-skirojev in drugih udeležencev v prometu. E-skiroji lahko igrajo pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu, če ti uporabljajo načine prevoza, ki so veliko manj tvegani za druge udeležence v prometu kot so avtomobili, tovorna in druga motorna vozila. Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo in bi morali vselej nositi čelade, je na drugi strani odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določijo ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost."

"E-skiroji so vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. Prometnih nesreč z njihovo udeležbo je namreč vse več, najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami. Ta delež celo narašča, saj so bili vozniki e-skirojev v letu 2021 sami odgovorni za 61 odstotkov vseh prometnih nesreč, lani pa že za 66 odstotkov. Od septembra 2019, odkar Policija beleži statistiko, do začetka letošnjega aprila, torej v treh letih in pol, je bilo na slovenskih cestah že več kot 430 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. V letu 2022 jih je bilo že 231. Glavnina nesreč, skoraj 87 %, je zabeležena v naseljih. Med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost, tovrstnih nesreč je bilo za tretjino, pogosto je vzrok tudi nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravila o prednosti. Največ povzročiteljev je bilo v starosti od 18 do 44 let, zaskrbljujoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev tudi v starosti do 14 let in 15 povzročiteljev v starosti do 17 let. Na tem mestu zato apel k premisleku o dvigu starostne meje za vožnjo e-skiroja. Nedavno je Evropski svet za varnost v prometu predlagal najnižjo starost voznika e-skiroja 16 let ali omejitev v skladu s starostjo za vožnjo mopeda. Prav to je Agencija za varnost prometa predlagala že pred leti, saj naša nacionalna zakonodaja predpisuje, da lahko oseba vozniški izpit za kolo z motorjem oz. moped opravi pri 15 letih. E-skiro je namreč láhko motorno vozilo in ne igrača."

"Dejstvo je, da so nove oblike mobilnosti - med katere spadajo tudi e-skiroji - tukaj. Če želimo doseči družbene spremembe, da bodo te oblike mobilnosti varne in trajnostne, je ključno, da jim damo prednost pred avtomobili, vendar ne pred pešci oz. ostalimi uporabniki javnih površin. In ne na račun varnosti! Organizacije, tako v Sloveniji kot v EU, imamo možnost, da na področju e-skirojev odpiramo dialog, skupaj iščemo rešitve in prispevamo vsaka svoj delež k skupnem celostnem pristopu za zagotavljanje varnosti za prav vse udeležence, predvsem najranljivejše. Eden od ključnih stebrov k temu pristopu je spreminjanje stališč in vedenj vseh plasti družbe."

"E-skiroji kot prevozno sredstvo so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Hiter porast števila e-skirojev je prinesel številne pozitivne vplive na okolje in večjo mobilnost, hkrati pa njihova udeležba vpliva tudi na prometno varnost. Večja uporaba e-skirojev zaradi karakteristik tega prevoznega sredstva in načina vožnje pomeni tudi večje tveganje za nastanek prometnih nesreč in telesnih poškodb. Zato prihajajo s tem tudi pomembni izzivi, kako poskrbeti za primerno zakonodajo, infrastrukturo in izobraževanje uporabnikov. Zakon o pravilih cestnega prometa jih obravnava kot lahka motorna vozila in določa tudi pogoje za vožnjo, kar pa seveda ni dovolj.

"Do 2. aprila letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 25 voznikov e-skirojev, enako lani, letos ni umrl nihče, lani v tem času prvi voznik e-skiroja v Sloveniji. Hudo je bil letos poškodovan eden, lani pa v tem času dva voznika e-skiroja, lahko pa letos 19, lani pa 15. Električne skiroje mnogi uporabljajo za premagovanje krajših razdalj, to sodobno prevozno sredstvo je hkrati postalo tudi eden od korakov k zeleni mobilnosti, predvsem v mestih. To je seveda dobrodošlo, vedno pa poudarjamo, da je nujna pravilna in odgovorna vožnja. Področje mikromobilnosti bo potrebno v prihodnje naslavljati z največjo mero odgovornosti in ustrezno prometno politiko ter prilagoditvijo zakonodaje, da bomo lahko tudi na tem področju dosegli povečanje prometne varnosti."

"E-skiroji so med nami, zato si ne smemo zatiskati oči, da bi jih, tudi z morebitno prepovedjo, izkoreninili. Dejstvo, da so v prometu tovrstni udeleženci, moramo sprejeti. Bistveno pa je, da imamo na tržišču različne vrste e-skirojev in da potrebno dodobra razmisliti, ali je trenutna zakonodaja ustrezna. Razmisliti bo potrebno tudi, na kakšen način od uporabnikov zahtevati ustrezno usposobljenost, njihovo odgovornost za varno udeležbo v cestnem prometu ter tudi njihovo odškodninsko odgovornost v primerih, ko bodo povzročili škodo na drugih vozilih in/ali udeležencih. Vsekakor pa bo potrebno veliko narediti tudi na cestni infrastrukturi, ki je v slabem stanju, običajno prav na delih vozišč, kjer se vozijo uporabniki e-skirojev."

"Od začetka pojava električnih skirojev v Sloveniji opažamo povečano število poškodb udeležencev v prometnih nesrečah ali dogodkih. Predvsem so nas presenetile hude poškodbe, bolj primerljive tistim, ki nastanejo pri nezgodah mopedistov in motoristov. Med njimi so bile tudi življenje ogrožajoče poškodbe in tudi smrtne poškodbe. Ker so e- skiroji postali del vsakdanjega prometa, je potrebna ustrezna zakonodaja, ki bo e-skiroje varno umestila v promet, predvsem pa promocija njihove varne uporabe."

"Varnost uporabnikov e-skirojev in vseh udeležencev v prometu je bila Boltova prioriteta že od uvedbe storitev mikromobilnosti. Čutimo se dolžne uvajati vedno višje standarde v industriji. Kot največji operater mikromobilnosti v Evropi to odgovornost jemljemo resno in upamo, da bomo zahvaljujoč delu, ki ga vlagamo v razvoj in izboljšanje naših storitev ter sodelovanju z nevladnimi organizacijami in mestno upravo, lahko nadaljevali to delo v Sloveniji."