23. avgust
Nemčija in Sovjetska zveza podpišeta tajni sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, v katerem se dogovorita tudi za delitev Poljske.
1. september
Nemčija na ukaz nacističnega vodje Adolfa Hitlerja napade Poljsko.
3. septemberVelika Britanija in Francija napovesta vojno Nemčiji, a je ne napadeta.
17. september
Sovjetska zveza pod vodstvom komunističnega vodje Josipa Stalina napade vzhod Poljske.
30. november
Sovjetska zveza napade Finsko, ki pa se kljub očitni premoči Rdeče armade uspešno brani vse do marca 1940.
9. aprilNemčija napade Dansko in Norveško. V slednji vzpostavi marionetni režim pod vodstvom Vidkuna Quislinga, čigar ime postane sinonim za kolaboracijo z okupatorjem.
10. maj
Nemčija sproži bliskovito vojno, blitzkrieg, in napade Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Francijo.
14. junij
Nemška vojska vkoraka v Pariz.
10. julij
Začne se bitka za Britanijo, v kateri se britanska lovska letala uspešno borijo proti številčnim bombnikom nemške luftwaffe.
10. julij
Italija napove vojno Britaniji ter napade Egipt in britansko Somalijo. Decembra Velika Britanija s protiofenzivo prežene italijansko vojsko iz Egipta in začne osvajati italijanska ozemlja v Libiji. Hitler na pomoč Italiji februarja 1941 pošlje generala Erwina Rommla.
27. september
Nemčija, Italija in Japonska podpišejo trojni pakt, ki se mu kasneje pridružijo še Madžarska, Romunija in Bolgarija.
6. aprilNemčija ob sodelovanju Italije, Madžarske, Romunije in Bolgarije napade Jugoslavijo in Grčijo.
8. april
Italijani iz Trente prek Vršiča zasedejo Kranjsko Goro in Podkoren, Nemci pa Maribor.
11. april
V Ljubljano vkorakajo prve enote italijanske okupacijske vojske, območje Prekmurja zasedajo Madžari.
26. april
Nacistični firer Adolf Hitler obišče Maribor in zahteva kar najhitrejšo germanizacijo slovenske Štajerske. Ustanovljena je Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda, njen cilj osvoboditev izpod okupacije z oboroženim odporom.
22. junij
Nemčija napade Sovjetsko zvezo. Napadu se pridružijo tudi Italija, Madžarska in Romunija.
4. julij
Josip Broz - Tito, ki je bil med leti 1941 in 1945 vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOV), pozove narode na območju Jugoslavije k oboroženemu boju proti okupatorjem.
22. julij
Partizanske čete začnejo oboroženo vstajo slovenskega naroda.
31. julij
Nemčija začne sistematično uničevanje Judov v Evropi, kar imenujejo "dokončna rešitev" judovskega vprašanja.
8. september
Začne se 872-dnevno nemško obleganje Leningrada, današnjega Sankt Peterburga.
29. september
Nacisti v Babjem Jaru pri Kijevu izvedejo pokol več tisoč Judov.
17. november
Prvič se oglasi Radio Kričač, ilegalna radijska postaja OF, redno je oddajal do 5. aprila 1942.
18. november
Nemčija in Italija doživita poraz pri Tobruku v Libiji in sta prisiljeni v umik.
7. decembra
Japonska brez napovedi napade ameriško vojaško oporišče v Havajskem otočju Pearl Harbor, zato ZDA napovejo vojno Japonski in Nemčiji.
9.-11. januar
23. februar
18. april
1. maj
7. junijZDA prvič premagajo Japonsko na Midwayskem otočju; to je prelomnica vojne na Pacifiku, ki zaustavi japonsko širjenje.
6. avgust
Italijani na območju Ljubljanske pokrajine ustanovijo paravojaško Prostovoljno protikomunistično milico MVAC, ki združi vaške straže in jih oboroži. Partizani jih poimenujejo bela garda.
30. avgust
Začne se odločilna bitka pri El Alameinu v Severni Afriki, v kateri sta dokončno poraženi nemška in italijanska vojska.
8. januar
31. januarKapitulacija nemške vojske v bitki pri Stalingradu, odtlej se Nemci iz Sovjetske zveze le še umikajo.
1. marec
Ustanovne skupine OF s skupno izjavo, imenovano tudi Dolomitska izjava, potrdijo, da je OF enotna politična organizacija slovenskega naroda, v kateri ima vodilno vlogo Komunistična partija.
19. april
Upor v varšavskem getu, kjer je zaprtih skoraj pol milijona Judov. Nacisti ga krvavo zatrejo.
5. julij
Nemci sprožijo ofenzivo pri Kursku, največjo tankovsko bitko, v kateri 23. avgusta zmaga Rdeča armada.
24. julij
Italijanski kralj Viktor Emanuel III. odstavi fašističnega voditelja Benita Mussolinija, oblast pa poveri maršalu Pietru Badogliu. Italija se začne tajno pogajati o separatnem miru.
3. september
Italija kapitulira. Sever Italije, vključno z Rimom, okupira Nemčija. Nemški padalci osvobodijo Mussolinija, ki na severu Italije razglasi Salojsko republiko. Na Dolenjskem in Notranjskem nastane obsežno osvobojeno ozemlje, ki obsega skoraj celotno Ljubljansko pokrajino.
11. septemberVodstvo OF in glavni štab NOV Slovenije izdata razglas o splošni mobilizaciji. Razpišejo volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda.
15. oktoberNemška vojska začne veliko ofenzivo v Ljubljanski pokrajini.
18. november
Začne se neprekinjeno zavezniško bombardiranje Berlina.
29.-30. novemberNa 2. zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu predstavniki vseh narodov Jugoslavije razglasijo AVNOJ za zakonodajno telo, kralju Petru II. Karađorđeviću in njegovi vladi odrečejo pooblastila in mu prepovedo vrnitev v domovino. Ustanovijo novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije - NKOJ), Titu podelijo naziv maršala.
27. januarRdeča armada po 872 dneh nemškega obleganja osvobodi Leningrad.
20. aprilDel domobrancev na Hitlerjev rojstni dan na stadionu v Ljubljani priseže zvestobo Hitlerju. Domobranska vojska, ki se želi boriti proti partizanom oz. komunistom, takrat šteje okoli 13.000 mož.
4. junijZavezniška vojska vkoraka v Rim.
6. junijZavezniške sile se izkrcajo v Normandiji - dan D - s čimer se končno vzpostavi druga fronta v Zahodni Evropi, kar pripomore k hitrejšemu zlomu tretjega rajha.
1. avgustOb začetku prodiranja Rdeče armade v vzhodno Prusijo in Poljsko se začne varšavska vstaja za osvoboditev izpod nacistov, ki pa spodleti; Nemci praktično uničijo Varšavo.
25. avgustZavezniki osvobodijo Pariz.
2. septemberNa osvobojenem ozemlju na Notranjskem prvič pristanejo zavezniška letala, ki odvažajo ranjence v Italijo in kasneje v Dalmacijo.
20. oktoberAmeriške enote se izkrcajo na Filipinih. Japonci v bojih za Filipine prvič uporabijo samomorilske pilote, kamikaze.
16. decemberNemčija sproži silovito protiofenzivo proti zaveznikom v Ardenih, ki pa kljub začetnim uspehom na koncu propade. To je bil še zadnji večji poskus Nemčije, da bi obrnila potek vojne.
17. januarRdeča armada osvobodi Varšavo.
27. januarRdeča armada osvobodi koncentracijsko taborišče Auschwitz.
1. februarPredsedstvo SNOS sprejme odlok o razglasitvi 8. februarja, dneva smrti Franceta Prešerna, za slovenski kulturni praznik.
4. - 11. februarAmeriški predsednik Franklin Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josip Stalin na Jalti govorijo o nadaljnjih ukrepih v vojni in o povojni ureditvi. Konferenca na Jalti naj bi bila tudi podlaga za povojno interesno razdelitev Evrope.
15. aprilZahodni zavezniki osvobodijo koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen in prvič naletijo na grozljive prizore v nemških taboriščih smrti.
28. aprilItalijanski partizani usmrtijo Benita Mussolinija.
30. aprilHitler naredi samomor.
1. majJugoslovanske partizanske enote zavzamejo Trst.
2. majRdeča armada zavzame Berlin.
5. majNa seji predsedstva SNOS v Ajdovščini vzpostavijo prvo slovensko narodno vlado.
7. majNemčija podpiše brezpogojno kapitulacijo, ki jo dan kasneje podpiše še ob prisotnosti Rdeče armade.
9. majOsvoboditev Ljubljane. Podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil. Dan zmage nad nacizmom in fašizmom.
15. majNa Poljani pri Prevaljah se končajo še zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh.
6. avgustAmeričani odvržejo atomsko bombo na Hirošimo, tri dni kasneje pa še na Nagasaki, pri čemer je skupaj ubitih najmanj 130.000 ljudi.
14. avgustJaponski cesar Hirohito oznani kapitulacijo, uradno jo Japonska podpiše 2. septembra, s čimer se dokončno končajo spopadi druge svetovne vojne.