V Avstraliji bi se lahko zaščite podnebja lotili tudi z morskimi algami, ki naj bi, če se jih doda krmi, zmanjšale izpuste metana v govedoreji. V Tasmanskem morju, približno 10 minut od pristaniškega mesta Triabunnana na Tasmaniji, se že nahaja 1800 hektarjev velika podvodna farma alg.

Eno od bistvenih področij za spopad s podnebno krizo je področje hrane, ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb, ki ga zaznamujemo 15. maja, opozarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. O pomenu trajnostne oskrbe s hrano in izbire podnebju prijaznejšega menija javnost po vsej državi v teh dneh ozaveščajo tudi s serijo plakatov.

V podnebnem svetu vlado pozivajo, naj predlog podnebnega zakona hitro uvrsti na dnevni red in ga sprejme brez nadaljnjih zamud. Predlog, ki ga je vlada konec aprila umaknila z dnevnega reda, je predhodno prestal široko javno posvetovanje in medresorska usklajevanja ter bil dopolnjen tudi s pripombami podnebnega sveta, pravijo v svetu.

V Vesni - zeleni stranki aktualno vlado opozarjajo na nesprejemljivost prelomljenih okoljskih zavez, med katerimi so sprejetje podnebnega zakona, naslavljanje slabe kakovosti zraka, neurejenost področja zvočnega onesnaževanja in uvedba kavcijskega sistema. Vlado pozivajo, naj podnebni zakon potegne iz predala in ga vloži v parlamentarno proceduro.

Deset odstotkov najbogatejših posameznikov na svetu je odgovornih za dve tretjini globalnega segrevanja od leta 1990, kaže nova raziskava evropskih znanstvenikov. Gre za prvo študijo, ki analizira kvantitavni vpliv koncentriranega zasebnega bogastva na ekstremne podnebne dogodke. V luči tega predlagajo obdavčitev ustvarjenih emisij na premoženje.

Odložitev obravnave predloga podnebnega zakona je še ena od prelomljenih obljub vlade ter še en udarec v nizu zamud in neizkoriščenih priložnosti na področju podnebne politike, so ocenili v Umanoteri, Greenpeace Slovenija ter Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Vlado so pozvali, naj namesto odlašanja zakon čim prej sprejme.

Lansko leto je bilo v Evropi znova najtoplejše doslej, stara celina pa beleži najhitrejše segrevanje ozračja med vsemi kontinenti, je razvidno iz danes objavljenega letnega poročila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S), ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.