Raven ogljikovega dioksida v ozračju je lani na račun izgorevanja fosilnih goriv, gozdnih požarov in slabitve naravnih zalog ogljika na Zemlji porasla najhitreje doslej, so sporočili iz britanskega meteorološkega urada Met Office. Znanstveniki opozarjajo, da ob takšnem tempu ne bo mogoče omejiti globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Gasilci v Los Angelesu postopno napredujejo v boju s požari, ki so uničili več tisoč stavb, obenem pa se pripravljajo na vrnitev močnega vetra, ki bi danes lahko znova zaostril razmere, so v ponedeljek sporočile pristojne oblasti v Kaliforniji. Sunki vetra bodo po napovedih vremenoslovcev presegali hitrost sto kilometrov na uro.

Izpusti toplogrednih plinov v EU so leta 2023 znašali 3,4 milijarde ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je sedem odstotkov manj kot leta 2022. Glede na leto 2013 gre za 18-odstotni padec izpustov, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je bila med državami z največjim zmanjšanjem intenzivnosti izpustov.

Obsežni požari, ki so prizadeli več delov kalifornijskega Los Angelesa, so terjali najmanj deset smrtnih žrtev. Razmere na prizadetih območjih se ne umirjajo, na pomoč policiji pa je priskočila tudi vojska, poroča britanski BBC.

Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, povprečna globalna temperatura zraka pa je prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, so danes sporočili iz službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Glavni razlog za ekstremne temperature so izpusti toplogrednih plinov.

Leto 2024 je bilo najtoplejše leto v zgodovini Kitajske, je danes sporočila kitajska meteorološka agencija. Julija lani je Kitajska, ki se spričo podnebnih sprememb sooča tudi z ekstremnimi vremenskimi pojavi, zabeležila še najtoplejši mesec v zgodovini merjenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu se je ta teden začel postopek ugotavljanja odgovornosti držav za podnebne spremembe, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi leta 2022 sprejete resolucije o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Med 98 državami, ki sodelujejo v postopku, je svoje stališče predstavila tudi Slovenija.