Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Parlamentarne volitve 2022

STA soočenje: Slovenija naj Ukrajini zagotavlja predvsem humanitarno pomoč

Večina strank, ki se potegujejo za mesto v DZ, ne podpira pomoči Ukrajini v orožju, ampak podpirajo predvsem zagotavljanje humanitarne pomoči. Tudi ne podpirajo soliranja Slovenije glede sankcij proti Rusiji v primerjavi z EU. Prav tako ni podpore takojšnji prekinitvi dobav ruskega plina, je pa velika podpora čim prejšnji diverzifikaciji virov.

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na vojno v Ukrajini.

Stranke soglasno obsojajo rusko agresijo na Ukrajino, v veliki večini pa tudi niso navdušene nad zagotavljanjem pomoči Ukrajini v orožju, ampak se zavzemajo za zagotavljanje humanitarne pomoči. Izpostavlja se tudi pomen diplomatskih prizadevanj za čimprejšnjo vzpostavitev miru. Več strank je sicer glede tega vprašanja izpostavilo pomen usklajenega pristopa v okviru EU in Nata. Le v NSi in SDS so tudi izrecno izpostavili pomoč v vojaški opremi oz. orožju, da se bo Ukrajina lahko sama branila, medtem ko so se v SNS izrecno izrekli proti pomoči v orožju.

Usklajenost delovanja Slovenije z ostalimi članicami EU in Nata je tudi prevladujoč odgovor na vprašanje, ali naj bi bila Slovenija pri sankcijah proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino strožja ali blažja od ostale EU. Večina strank je proti "soliranju" na tem področju, predvsem pa nasprotujejo še dodatnemu zaostrovanju sankcij v primerjavi z ostalo EU. Večina strank sicer sankcije podpira, le v SNS so povsem proti njim, v DeSUS, Domovinski ligi ter listi Naša prihodnost in Dobra država pa menijo, da niso učinkovite.

V tem smislu stranke tudi niso naklonjene takojšnji prekinitvi nabav ruskega plina. Večina jih meni, da bi si morala država najprej zagotoviti alternativne vire energentov, načeloma pa bi se moralo to zgoditi čim prej, tako zato, ker Rusija s tem financira svoj vojaški pohod v Ukrajini, kot tudi zaradi spopadanja s podnebno krizo.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali naj Slovenija pomaga Ukrajini vojaško in ji pošilja na pomoč tudi orožje ali naj poskuša ostati nevtralna?
2. Ali naj Slovenija še dodatno okrepi sankcije proti Rusiji v primerjavi z EU ali naj jih zmanjša?
3. Ali naj Slovenija takoj ustavi nabave ruskega plina (oz. do kdaj naj to naredi) ali sploh ne?

DeSUS

Ob vprašanju pomoči Ukrajini v orožju v stranki pozivajo predvsem k miru. Po njihovem mnenju je slabo, "da se države sili, da se morajo odločiti med Rusijo ali Ameriko". Za države, kot sta Ukrajina in Slovenija, bi bila nevtralnost najpametnejša odločitev, zato predlagajo "obuditev tretjega bloka držav". Niso pristaši nobenih sankcij, saj da te prizadenejo prebivalstvo, ne pa tistih, ki naj bi jim bile namenjene. Opozarjajo, da "prilivanje olja na ogenj ne pomaga pri gašenju, ampak obratno"; prekinitev gospodarskih, kulturnih in znanstvenih vezi bo položaj samo poslabšala. V tem smislu tudi nasprotujejo, da bi Slovenija ustavila nabave plina.

Domovinska liga

Slovenija naj Ukrajini ne pošilja orožja ampak humanitarno pomoč, menijo. Ob obsodbi ruske agresije naj si prizadeva za mirno, politično rešitev konflikta, poudarjajo. Predlagajo, naj se Slovenija glede vprašanja zaostrovanja sankcij "zgleduje po Madžarski in se odreče vojnemu hujskanju", saj da sankcije, takšne kot so, škodijo tako EU kot Rusiji. Nasprotujejo tudi ustavitvi dobav plina, "ker je vpliv na ravnanje Rusije nikakršen, Sloveniji pa povzroča izjemno gospodarsko škodo".

Državljansko gibanje Resni.ca

Slovenija bi morala v vojaško-političnem smislu ostati nevtralna, namesto vojaške pomoči pa naj na vsa prizadeta območja pošilja humanitarno pomoč. Glede vprašanja sankcij menijo, da bi morala Slovenija "v skladu s politično-vojaško nevtralnostjo tako ravnati tudi v gospodarskem smislu", in sicer naj predvsem deluje v korist Slovenije in njenih državljanov. Ustavitvi dobave plina nasprotujejo, ker gre za "enega ključnih strateških energentov, od katerega sta naše gospodarstvo in prebivalstvo neposredno odvisna".

Gibanje Svoboda

Slovenija naj Ukrajini ponudi vso potrebno politično, gospodarsko, finančno, humanitarno in drugo pomoč ter skrb za zaščito njenih prebivalcev, menijo. Pozivajo tudi k pomoči slovenskim državljanom, ki so prebivali v Ukrajini, ter podjetjem, ki so utrpela škodo. Glede sankcij zagovarjajo enotnost in usklajenost članic EU, da se s tem Rusiji pokaže odločnost, "brez kakršnega koli soliranja posamezne države". Zavzemajo se, da bi Slovenija čim prej odpravila odvisnost od ruskega plina, nafte in premoga. Podpirajo skupni pristop med članicami EU za skupno nabavo plina, skupna pogajanja o cenah in vzpostavitev skupnih zmogljivosti, zlasti skladišč za plin, saj je to "najboljši način za znižanje cen plina".

Levica

Slovenija naj Ukrajini pomaga s humanitarno pomočjo in vsa svoja prizadevanja usmeri k čim prejšnjemu doseganju miru, pozivajo. Slovenija naj tudi ne uvaja dodatnih sankcij proti Rusiji. Deluje naj usklajeno z EU, sankcije pa naj bodo usmerjene proti "Putinovem režimu in oligarhom, ki ga podpirajo, ne pa proti ljudem". Ne zagovarjajo ustavitve nabav ruskega plina, mora pa Slovenija "takoj pristopiti k diverzifikaciji energetskih virov in popolnemu opuščanju fosilnih goriv, tudi zemeljskega plina, ki ga zahteva spopad s podnebno krizo", menijo.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

Slovenija naj Ukrajini pomaga s humanitarno pomočjo, menijo. Nasprotujejo dodatnemu zaostrovanju sankcij proti Rusiji, prav tako takojšnji ustavitvi nabav ruskega plina, so zapisali v odgovorih, ki so jih poslali.

LMŠ

Glede vprašanja pomoči Ukrajini tudi v orožju menijo, da je prav, da Slovenija pomaga "v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko EU in Nata". V tem smislu tudi menijo, da ni nobene potrebe, da Slovenija "kakorkoli sama zaostruje sankcije oziroma politiko proti Rusiji". Prav tako nasprotujejo takojšnji ustavitvi nabav ruskega plina. "Nobena hitra odločitev ni dobra. Najprej je treba poiskati nadomestne vire - v enakih količinah," menijo.

Naša dežela

Na vprašanje, ali naj Slovenija Ukrajini pomaga tudi z orožjem ali poskuša ostati nevtralna, so zapisali, da mora Slovenija "še dodatno utrditi svojo zavezanost Natu" in da naj se obrambni proračun v prihodnjih letih približa dvema odstotkoma BDP. Glede vprašanja zaostrovanja sankcij menijo, da mora biti Slovenija usklajena z EU. Dobave ruskega plina pa se lahko ustavijo takrat, ko bo dovolj drugih energentov za zadostno oskrbo Slovenije, vse tovrstne poteze pa morajo biti dobro premišljene in ne smejo iti v škodo ljudi, menijo.

Naša prihodnost in Dobra država

V ukrajinskem konfliktu naj bo drža Slovenije "čim bolj diplomatsko proaktivna pri pozivanju k miru". Zagotavlja naj predvsem humanitarno pomoč in izkazuje solidarnost do ukrajinski beguncev. Menijo, da sankcije ne delujejo. "Vsem postaja jasno, da to ni le vojna za neodvisnost Ukrajine, temveč geostrateški konflikt med ruskimi in zahodnimi interesi (zlasti ZDA)," odgovarjajo in dodajajo, da so žrtve civilisti, "pa tudi Evropa kot kontinent" zaradi višanja cen hrane, energentov in "izčrpavanja političnih moči". Slovenija mora v tem smislu "izkoristiti vse možnosti v pogajanjih z Rusijo, da na učinkovit način zagotovi zanesljivo dobavo energentov", odgovarjajo na vprašanje o nabavi plina.

NSi

Podpirajo tako humanitarno in materialno pomoč Ukrajini kot tudi pomoč z vojaško opremo. Menijo, da morajo biti slovenske sankcije proti Rusiji usklajene s sankcijami EU, saj imajo tako največji učinek. Zavzemajo se tudi za to, da bi EU "nemudoma ustavila nabave ruskega plina, hkrati s tem pa tudi Slovenija".

Povežimo Slovenijo

Glede vprašanja vojaške pomoči Ukrajini menijo, da mora Slovenija to reševati v okviru Nata in EU. Tudi glede vprašanja sankcij menijo, da naj se vsi ukrepi usklajujejo v dogovoru z EU. Glede vprašanja plina pa menijo, da naj Slovenija pri tem gleda na svoj interes zanesljive energetske oskrbe. "Če je ta zagotovljena tudi brez ruskih energentov, podpiramo ustavitev nabave ruskega plina," so zapisali.

SAB

V obsodbi ruske agresije na Ukrajino, ki za seboj pušča razdejanje in številne begunce, se zavzemajo predvsem za humanitarno pomoč. "Sicer pa mora Slovenija podpreti vsa prizadevanja za prenehanje agresije in povrnitev celovitosti evropskih meja, vključno z gospodarskimi sankcijami proti Rusiji." Glavna prednostna naloga Slovenije bi morala biti podpora diplomatskim prizadevanjem za ustavitev spopadov. "Slovenija mora v svojih dejanjih ravnati odgovorno in spodbujati pogajanja, ne stopnjevanj konflikta," pozivajo. Slovenija je močno odvisna od ruskega plina in bi si bilo treba prizadevati za alternativne vire energentov, česar pa da aktualna vlada zadnje dve leti ni počela, so navedli.

SD

Slovenija mora pomagati Ukrajini v skladu s strategijami EU in Nata, menijo. "Še posebej pa se mora aktivirati pri organizaciji humanitarne pomoči in pri skrbi za begunce in žrtve vojne." Glede zaostrovanja sankcij menijo, da "solo akcije, četudi dobronamerne, lahko Ukrajini škodujejo in še povečajo pritisk agresorja". "Cilj aktivnosti Slovenije mora biti prekinitev ognja, zaščita civilistov in usklajeno delovanje držav EU," poudarjajo. Tudi glede vprašanja plina podpirajo "ciljno usmerjene sankcije EU, ki bodo prizadele rusko elito", Slovenija pa naj z drugimi članicami EU naredi več za samozadostnost na vseh področjih, od prehrane do energije. Diverzifikacija virov dobave energentov je nujna, menijo.

SDS

Slovenija naj Ukrajini pomaga tudi z orožjem, da se bo lahko sama branila, pa tudi s humanitarno pomočjo in denarjem, ki bo pomagal pri obnovi gospodarstva ter demokratične države. Slovenija je od začetka agresije namenila pomoč Ukrajini v skupni vrednosti 1,64 milijona evrov, prek mednarodnih organizacij pa 1,1 milijona evrov za begunce, navajajo. Izpostavljajo, da Slovenija izvaja sankcije, ki jih izvajajo vse članice EU in Nata. Zaustavitev Rusije pomeni mir za cel kontinent, tudi za prihodnje generacije, poudarjajo. Zavzemajo se za ustavitev uvoza ruskega plina in nafte čim prej, "v nekaj naslednjih mesecih, saj s plačili financiramo tudi rusko vojsko". Kot eno od prioritetnih rešitev vidijo gradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin.

SNS

Slovenija naj nikakor ne pošilja Ukrajini orožja, ampak mora ostati nevtralna. Morala bi ukiniti tudi vse sankcije, ki jih je sprejela proti Rusiji, saj "moramo skrbeti za svoje ljudi, ne pa za profit Amerike", so sporočili. Slovenija prav tako ne sme prekiniti nabav ruskega plina. "Če jih ne bo, ji ne bo treba plačati v rubljih," so zapisali.

Vesna

Glede vprašanja pomoči Ukrajini v orožju se zavzemajo, da naj Slovenija "ravna v skladu s skupnimi odločitvami EU, ki v svojem odzivu ni nevtralna". Dodajajo, da Slovenska vojska niti "nima sistemov protiletalske obrambe in protitankovskega orožja, za kar prosi Ukrajina", zato naj "svoj paket pomoči Ukrajini prilagodi svojim zmožnostim". Usklajeno z EU naj ravna tudi pri vprašanju sankcij. "Nobeno soliranje ni produktivno in zmanjšuje moč skupnih ukrepov EU," menijo. Glede vprašanja ruskega plina pa menijo, da mora Slovenija takoj začeti z investicijami v obnovljive vire energije ter hkrati in postopoma zmanjševati odvisnost od uvoza plina in nafte nasploh.

Zavezništvo osvobodimo Slovenija/Gibanje Zedinjena Slovenija

V ukrajinskem konfliktu naj Slovenija ostane nevtralna, menijo. Dodajajo, da "Slovenija ne bi smela nikomur, ki ji neposredno ne škoduje, uvajati sankcij". Glede vprašanja dobav ruskega plina pa opozarjajo, da "mednarodno pravo ne pozna možnosti kršenja pogodb zaradi solidarnosti". "Če pogodbe z Rusijo ne bomo spoštovali, bomo finančno odgovorni v skladu z določbami teh pogodb glede njihovega nespoštovanja," opozarjajo.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke oz. liste Nestrankarska ljudska lista Gibanja zdrava družba, Piratska stranka Slovenije in Za ljudstvo Slovenije na vprašanja niso odgovorile.