Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Parlamentarne volitve 2022

STA soočenje: Stranke za zajezitev prekarnosti in socialni dialog

Slovenija beleži eno najnižjih brezposelnosti v zgodovini, a na trgu dela vztraja več izzivov. Stranke se zavzemajo za višje plače, pri čemer so mnoge naklonjene izenačitvi najnižje osnovne plače z minimalno plačo, zajezile bi tudi prekarnost, a nekatere ne v celoti. Skorajda vse po vrsti pa obljubljajo upoštevanje sindikatov in delodajalcev.

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na trg dela.

Slovenija je imela marca s 60.534 registriranimi brezposelnimi drugo najnižjo brezposelnost v zgodovini samostojne države, nižjo smo beležili le septembra 2008, ob vrhuncu konjukture. A za lepimi številkami se skrivajo tudi težave.

Delodajalci tako že mesece tožijo o rekordnem strukturnem neskladju na trgu dela in hudem pomanjkanju delovne sile, kar se kaže z rekordnim zaposlovanjem tujcev v Sloveniji. Lani so namreč na zavodu zabeležili rekordnih 54.000 vlog za delovna dovoljenja in soglasja za enotno dovoljenje, letos jih bodo po napovedih še več. Več strank zato govori o nujnem prilagajanju izobraževalnega sistema realnim potrebam.

Poleg tega število registriranih brezposelnih ne pove nič o tistih, ki so, čeprav bi si želeli drugače, zaposleni v prekarnih oblikah dela. Po podatkih Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je v atipičnih oblikah dela v Sloveniji že več kot 41 odstotkov delavcev. Da je treba prekarnost zajeziti, se strinja večina strank, pri čemer pa nekatere poudarjajo, da imamo tudi zaposlene, ki si želijo takšnih zaposlitev.

Vse več je tudi opozoril o revščini zaposlenih, med njimi tistih z osnovno plačo, precej nižjo od zakonsko določenega minimalnega zneska, kar denimo v javnem sektorju pomeni, da delavec morebitnega napredovanja pri plači sploh ne občuti. Mnogo strank je zato naklonjenih zvišanju najnižje osnovne plače na raven minimalne plače.

Za ukrepanje na trgu dela je bil sicer donedavna bistvenega pomena socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki pa od maja lani stoji. Ob očitku, da vlada sprejema zakonske predpise mimo ESS, so ga prekinili sindikati. Če se bodo izpolnile obljube večine strank, se bo to po volitvah spremenilo.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali podpirate zvišanje osnovne plače na raven minimalne plače?
2. Kako zapolniti vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela?
3. Prekarno delo - nujnost ali nujna odprava?
4. Ali boste vključevali sindikate in delodajalce kot deležnika v vse pomembnejše odločitve?

Domovinska liga

V Domovinski ligi podpirajo zvišanje najnižje osnovne plače na raven minimalne plače. Prav tako so z vidika, da omogoča fleksibilnost zaposlovanja in pomembno zmanjšuje brezposelnost med mladimi, naklonjeni prekarnemu delu, pri čemer pa "prekarnost zaposlitve ne sme postati permanentna". Vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela bi zmanjšali z zvišanjem cene dela. "Možnost socialnega turizma omogoča ohranitev plač na izjemno nizki ravni," so opozorili. V zvezi s socialnim dialogom pa so dejali, da si bodo prizadevali zanj.

Državljansko gibanje Resni.ca

Da podpirajo zvišanje osnovne plače na raven minimalne plače, so zatrdili tudi v Resni.ci, saj da mora "biti oseba za svoje delo primerno plačana". Poleg tega zagovarjajo "svobodnjaštvo", ker ne verjamejo v dodatne omejitve na trgu dela, bi pa z namenom preprečitve izkoriščanja delavcev povečali nadzor nad prekarnostjo. Izziva pomanjkanja kvalificiranega kadra bi se lotili z uskladitvijo gospodarstva in šolskega sistema ter sistemom prekvalifikacij in ukinitvijo socialnih transferjev za dela zmožne ljudi. Vključevanje sindikatov in delodajalcev v pomembnejše odločitve je eno njihovih ključnih programskih izhodišč, so poudarili.

Gibanje Svoboda

V Gibanju Svoboda se zavedajo, da še vedno veliko delavcev prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, zaradi česar jim delodajalci plačujejo dodatek do minimalne plače. V tej luči ocenjujejo, da je treba pristopiti k prenovi plačnega modela, za kar pa je nujna uskladitev na ravni ESS. Socialni dialog je treba vnovič "postaviti v središče odločanja o vseh vprašanjih in ukrepih, povezanih z ekonomsko in socialno politiko", verjamejo. Prekarnost želijo odpraviti, za pozitiven zgled pa želijo postaviti javni sektor, kjer bi postavili ustrezne standarde in ukinili t. i. outsourcing. Da bi delodajalcem olajšali pridobivanje kadra, bi najprej optimizirali postopke zaposlovanja tujcev, na daljši rok pa so po njihovem potrebne prilagoditve šolskega sistema.

Levica

Za zvišanje osnovne plače na raven minimalne plače se zavzemajo tudi v Levici. Prav tako so zagovorniki odprave prekarnosti, zato predlagajo redefinicijo delovnega razmerja v zakonu o delovnih razmerjih, ki bi onemogočala prekarizacijo. Opredelilni element delovnega razmerja naj bi postala dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca. Zavzemajo se tudi za izboljšan nadzor nad kršitvami, v ta namen pa za podvojitev inšpektorjev. Prav tako bi povečali zmožnosti za kazenski pregon na področjih gospodarskega kriminala ter kršitev delovne in socialne zakonodaje. Vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela bi zmanjševali z javnimi deli in zelenim javnim naročanjem. So tudi podporniki socialnega dialoga, pri čemer sindikate vidijo kot zaveznike.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

Med podporniki zvišanja najnižje osnovne plače na raven minimalne plače je tudi Lista Borisa Popoviča. Medtem pa razumejo oba vidika prekarnosti, tako pozitivnega kot negativnega. "Spremeniti je treba miselnost in se prilagajati potrebam na trgu dela ter priložnostim, ki se nam ponujajo. Ne smemo biti več 'zaplankani', ampak moramo razmišljati optimistično in zagrabiti priložnosti, ki se posamezniku ponudijo, in zato je oblika s. p. optimalen način za nekoga, ki hoče ustvariti nekaj več," so podčrtali. Za zagotavljanje ustreznega kadra na trgu dela bi bilo treba prilagoditi zakonodajo in omogočiti hitro prilagajanje spremembam, socialni dialog pa "vsekakor podpirajo", so sklenili.

LMŠ

"Osnovna plača za poln delovni čas mora biti minimalna plača. Zavedamo se, da to zahteva veliko prilagoditev. Sedanji sistem postaja sistem uravnilovke, pri čemer ima večina podobno plačo. Zato je nujno več narediti na strani delovnih mest z večjo dodano vrednostjo, ki bodo omogočala izplačila višjih plač," pa so ocenili v LMŠ. Ko gre za prekarno delo, ga podpirajo, a ne za vsako ceno in le za tiste, ki si ga želijo. Zmanjševanja prekarnosti bi se lotili s pripravo posebne strategije ter z zagotavljanjem spodbud in certifikatov neprekarnim zaposlovalcem, s krepitvijo nadzora, zaostritvijo sankcij ter informiranjem prekarnih delavcev o njihovih pravicah in možnostih. "Socialni dialog je nujen in že predolgo odsoten," so še navedli.

Naša dežela

V Naši deželi v zvezi z izenačitvijo osnovne in minimalne plače niso podali konkretnega odgovora, navedli pa so, da se zavzemajo "za izključitev dodatkov iz osnovne minimalne plače, saj lahko danes delodajalci delojemalcu plačujejo manjšo osnovo za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje". So tudi za zmanjšanje prekarnosti. "To je možno predvsem tako, da spreminjamo izobraževalni sistem, da bo odgovarjal potrebam gospodarstva," verjamejo. Tudi vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela mora po njihovem mnenju zapolniti kakovosten izobraževalni sistem. "Smo za krepitev sistema vajeništva, poklicnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja z delom v delovnem procesu," so pojasnili. Poudarili so, da verjamejo v dialog s socialnimi partnerji.

Naša prihodnost in Dobra država

V Naši prihodnosti in Dobri državi podpirajo zvišanje osnovne plače na raven minimalne plače, vendar postopno v nekaj letih. Referenca za izračun naj bi bil 36-urni delovnik. Prekarno delo bi odpravili, pri čemer predlagajo aktivacijo preko projekta Vsaka ura šteje, kar pomeni, da bi beležili delovne ure v dobrobit socialne in zdravstvene varnosti. Tako kot nekatere druge stranke bi kadrovsko stisko podjetij reševali s tesnim sodelovanjem med ministrstvom za izobraževanje in ministrstvom za delo za dolgoročno planiranje potreb. Pomembnejše rešitve bi sprejemali v socialnem dialogu, pri čemer se zavzemajo za postavitev ESS kot stalne posvetovalne platforme za sprotno izmenjavo informacij in zgodnje reševanje izzivov.

NSi

V NSi se za zvišanje osnovne plače na raven minimalne plače niso opredelili, izpostavili pa so, da si prizadevajo za dvig vseh plač in manjšo davčno obremenitev dela. V zvezi s prekarnostjo si želijo odkrite primere zlorab problematizirati v javnosti in s tem odpraviti tiho pritrjevanje. Tistemu, ki si želi delati kot samozaposleni, pa omogočiti tudi to obliko. Vrzel na trgu dela bi kratkoročno reševali z migracijsko strategijo, dolgoročno pa s platformo za napovedovanje kompetenc za boljše povezovanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. "S sindikati in delodajalci bomo sodelovali v okviru ESS. Ta pa lahko deluje in je uspešen zgolj in samo ob pripravljenosti prav vseh treh partnerjev na sodelovanje," pa so povzeli svoj odnos do socialnega dialoga.

Piratska stranka Slovenije

V Piratski stranki podpirajo zvišanje osnovne plače na raven minimalne plače, prekarnost oz. različne oblike dela pa "morajo garantirati pravice, ki izhajajo iz dela samega". "Standardi so se določevali v zgodovini s krvjo. Danes upamo na pametno državo, ki efektivno uporablja sredstva, ki jih ima na razpolago, da ljudje lahko normalno živijo brez stresa," so dejali. Kvalificiran kader, ki ga primanjkuje, bi zagotavljali s pametno azilno in davčno politiko. Sindikate in delodajalce bi vključevali v pomembnejše odločitve.

Povežimo Slovenijo

Med tistimi, ki se niso izrecno izrekli za izenačitev najnižje osnovne plače, so tudi Povežimo Slovenijo: "Menimo, da je trenutna zakonska ureditev, ki določa znesek minimalne plače z navezavo na minimalne življenjske stroške, načeloma ustrezna." Podpirajo pa aktivnosti za manj prekarnega dela, saj da si vsako delo zasluži pošteno plačilo. "Ustvarili bomo pogoje, da bo takšnih podjetij več in da bo prekarnega dela manj," so napovedali. Glede socialnega dialoga bi sledili praksi, da se skupaj poišče najboljše rešitve.

SAB

"Človek, ki dela, mora s svojo plačo normalno preživeti mesec - pa naj temu rečemo osnovna, minimalna ali pa preživetvena plača," pa so izpostavili v SAB, kjer podpirajo ukrepe za čim višje plače, "da se ne bo treba pogovarjati o minimalni plači". Prekarno delo bi v celoti ukinili le v javni upravi, ne pa širše, ker nekaterim ustreza, bi bilo pa treba izenačiti pravice prekarnih delavcev z redno zaposlenimi, menijo. Pomanjkanje delovne sile bi naslovili s tesnejšo povezanostjo gospodarstva z izobraževalnim sistemom, socialni dialog pa bi vnovič povzdignili na višjo raven, saj gre za "institut izjemnega pomena".

SD

V SD, ko gre za plače, zagovarjajo socialno partnerstvo, tako da bi bila višina plač predmet pogajanj na ravni dejavnosti ali podjetja. Naklonjeni so dogovoru o rasti najnižjih plač, "da v prihodnjih letih v javni upravi ne bo delovnega mesta z osnovno plačo, ki je nižja od minimalne". Socialni dialog bi nemudoma obudili tudi na ravni države; zavzemajo se za desetletni socialni sporazum. Odprava prekarnosti je po njihovem mnenju nujna, za to so pripravili sedem ukrepov: prekarnost kot skupna prioriteta vlade, sprejem strategije in standarda, krepitev dela inšpektoratov, izenačitev pravic iz dela, ureditev dela preko platform, razvoj notranjega izvajanja storitev. Za dela, za katera primanjkuje kadra, mora Slovenija postati privlačna destinacija, so poudarili.

SDS

V SDS podpirajo zvišanje najnižje osnovne plače na raven minimalne plače, prekarnost pa naj bi bila realnost: "Poleg tega je treba ločiti med posameznimi vrstami prekarnosti oz. med vzroki za prekarnost. Odpraviti je treba prisilno prekarnost in dopustiti prekarnost tam, kjer si posamezniki sami želijo delati v atipičnih oblikah zaposlitve." Strinjajo se s tistimi, ki bi šli nad vrzel na trgu dela s spremembo izobraževalnega sistema, "ki mora biti bolj prilagojen potrebam", na vprašanje, ali bodo vključevali sindikate in delodajalce kot deležnike v vse pomembnejše odločitve, pa so odgovorili pritrdilno.

SNS

Zvišanju osnovne plače na raven minimalne plače so naklonjeni tudi v SNS, prav tako odpravi prekarnosti. Za boljše ravnovesje na trgu dela bi moral zavod za zaposlovanje po njihovih besedah "upoštevati svoje spiske in potrebo gospodarstva/delodajalcev ter onemogočiti špekulacije prosilcev". Več pozornosti bi moral posvetiti temu, da vse, ki odklonijo zanje ustrezno in primerno delo, izbriše iz evidence in jim odreče ugodnosti, verjamejo v SNS. Vključevanje sindikatov in delodajalcev kot deležnikov v pomembnejše odločitve pa zavračajo, saj da sindikati "razmišljajo o parcialnih koristih, ne pa o koristih in dobrobiti delavcev".

Vesna

Tudi v Vesni bi zvišali osnovno plačo na raven minimalne, s pomočjo zakonodaje pa odpravili prekarno delo. Vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela bi podkrepili z dodatnimi napori za spodbujanje izobraževanja za poklice prihodnosti in s strateško opredelitvijo glede pomembnosti posameznih poklicev, denimo v kmetijstvu. Socialni dialog bi vodili.

Zavezništvo osvobodimo Slovenijo/Gibanje Zedinjena Slovenija

S teh list so kot eni redkih neposredno odgovorili, da ne podpirajo zvišanja najnižje osnovne plače na raven minimalne plače, zagovarjajo pa uvedbo najnižje postavke za delovno uro. "Na ta način se takoj odpravijo manipulacije v plačnem sistemu in poenostavijo predpisi," so pojasnili. Prekarno delo je po njihovem mnenju posledica slabih kompromisov med željami delodajalcev in zakonodajalcem, z inovativnimi predpisi pa naj bi ga bilo mogoče zminimalizirati. Nad izziv pomanjkanja kadra bi šli z izboljšanjem dostopnosti do bolj oddaljenih delovnih mest ter hitrejšim in cenovno ugodnejšim javnim prometom. Sindikate in delodajalce bi upoštevali, če sami ne bi našli ustreznejših rešitev.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke DeSUS, Gibanje zdrava družba in Za ljudstvo Slovenije na vprašanja niso odgovorile.